Osončje: Razlika med redakcijama

dodana 1.702 zloga ,  pred 2 letoma
m
pp
m (vrnitev sprememb uporabnika 194.249.117.9 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Nokturno)
Oznaka: Vrnitev
m (pp)
| orbitalperiod = 225–250 milijonov let
| spectral = [[Spektralna razvrstitev zvezd#Zvezde glavnega niza - pritlikavke V|G2V]]
| frostline = ≈5 [[astronomska enota|a.e.]]<ref name="Mumma">{{Cite journal | last1 = Mumma | first1 = M. J. | last2 = Disanti | first2 = M. A. | last3 = Dello Russo | first3 = N. | last4 = Magee-Sauer | first4 = K. | last5 = Gibb | first5 = E. | last6 = Novak | first6 = R. | doi = 10.1016/S0273-1177(03)00578-7 | title = Remote infrared observations of parent volatiles in comets: A window on the early solar system | journal = Advances in Space Research | volume = 31 | issue = 12 | pages = 2563–2575 | year = 2003 | pmid = | pmc = |bibcode = 2003AdSpR..31.2563M }}</ref>
| frostline = ≈5 [[astronomska enota|a.e.]]<ref name="Mumma">{{cite doi | 10.1016/S0273-1177(03)00578-7}}</ref>
| heliopause = ≈120 [[astronomska enota|a.e.]]
| hillsphere = ≈1–2 sv.l.
[[Slika:Outersolarsystem objectpositions labels comp.png|left|thumb|200px|V letu 2007 znana telesa v Kuiperjevem pasu, s štirimi zunanjimi planeti]]
 
Kuiperjev pas je obroč razbitih delcev, ki so podobni tistim v asteroidnem pasu, vendar so v glavnem zgrajeni iz ledu.<ref name=physical>{{cite book|title=Encyclopedia of the Solar System|editor=Lucy-Ann McFadden|display-authors=etal |chapter=Kuiper Belt Objects: Physical Studies|author=Stephen C. Tegler|pages=605–620|year=2007}}</ref> Razteza se med 30 in 50&nbsp;a. e. od Sonca. Čeprav je ocenjeno, da vsebuje nekje od ducat do nekaj tisoč pritlikavih planetov, je v glavnem sestavljen iz malih teles Osončja. Pri več večjih telesih Kuiperjevega pasu, kot so [[50000 Kvaoar|Kvaoar]], [[20000 Varuna|Varuna]] in [[90482 Ork|Ork]], se bo morda po nadaljnjih raziskavah izkazalo, da so pritlikavi planeti. Ocenjujo, da je v Kuiperjevem pasu več kot 100.000 teles s premerom, večjim od 50&nbsp;km, skupna masa Kuiperjevega pasu pa je le desetina ali celo samo stotina Zemljine.<ref name="Delsanti-Beyond_The_Planets"/> Veliko teles Kuiperjevega pasu ima več satelitov<ref>{{cite journal| doi |= 10.1086/501524| }}</ref>last1 in= večinaBrown| jihfirst1 ima= tirnico,M. kiE.| jihauthorlink vodi izven= ravnineMichael ekliptikeE.<ref nameBrown| last2 =trojan>{{cite journalVan Dam| urlfirst2 =http://www M.boulder A.swri.edu/~buie/biblio/pub047.pdf| authorlast3 =Chiang Bouchez|display-authors first3 =etal A. H.| titlelast4 =Resonance OccupationLe inMignant| thefirst4 Kuiper= Belt:D.| Caselast5 Examples= ofCampbell| thefirst5 5:2= andR. TrojanD.| Resonanceslast6 = Chin| journalfirst6 =[[The AstronomicalJ. JournalC. Y.|Astronomical Journal]]last7 = Conrad| volumefirst7 =126 A.| issuelast8 =1 Hartman| pagesfirst8 =430–443 S. K.| yearlast9 =2003 Johansson| doifirst9 =10 E.1086/375207 M.| accessdatelast10 =2009-08-15 Lafon| last2first10 =Jordan R. E.| first2last11 =A Rabinowitz| first11 = D. BL. Rabinowitz| last3last12 =Millis Stomski| first3first12 =R P. LJ., Jr.| last4last13 =Buie Summers| first4first13 =M. WD. M.| last5last14 =Wasserman Trujillo| first5first14 =L. HC. A.| last6last15 =Elliot Wizinowich| first6first15 =J P. L.| year = 2006| last7title =Kern Satellites of the Largest Kuiper Belt Objects| first7journal =S. D.The Astrophysical Journal| last8volume =Trilling 639| first8issue =D. E.1| pages = L43–L46| last9pmid =Meech | first9pmc =K. J.| arxiv = astro-ph/0510029| bibcode =2003AJ 2006ApJ...639L.126.43B| url = http://web.430Cgps.caltech.edu/~mbrown/papers/ps/gab.pdf| format = PDF| accessdate = 19 October 2011| ref = {{sfnRef|Brown Van Dam et al.|2006}}</ref>
}}</ref> in večina jih ima tirnico, ki jih vodi izven ravnine ekliptike.<ref name=trojan>{{cite journal | url=http://www.boulder.swri.edu/~buie/biblio/pub047.pdf| author=Chiang|display-authors=etal | title=Resonance Occupation in the Kuiper Belt: Case Examples of the 5:2 and Trojan Resonances | journal=[[The Astronomical Journal|Astronomical Journal]] | volume=126 | issue=1 | pages=430–443 | year=2003 | doi=10.1086/375207 | accessdate=2009-08-15 | last2=Jordan | first2=A. B. | last3=Millis | first3=R. L. | last4=Buie | first4=M. W. | last5=Wasserman | first5=L. H. | last6=Elliot | first6=J. L. | last7=Kern | first7=S. D. | last8=Trilling | first8=D. E. | last9=Meech | first9=K. J. | bibcode=2003AJ....126..430C }}</ref>
 
Kuiperjev pas lahko na grobo razdelimo v »[[klasično telo Kuiperjevega pasu|klasični]]« pas in [[Resonančno čezneptunsko telo|resonance]].<ref name=physical/> Resonance so tirnice, povezane z Neptunovo (t.j dvakrat na vsake tri Neptunove tirnice, ali enkrat na vsaki dve). Prva resonanca se začne znotraj tirnice samega Neptuna. Klasični pas je sestavljen iz teles, ki nimajo resonance z Neptunom, okvirno se raztezajo od 39,4&nbsp;a. e. do 47,7&nbsp;a. e.<ref>{{cite journal |year=2005 |authors=M. W. Buie, R. L. Millis, L. H. Wasserman, J. L. Elliot, S. D. Kern, K. B. Clancy, E. I. Chiang, A. B. Jordan, K. J. Meech, R. M. Wagner, D. E. Trilling |title=Procedures, Resources and Selected Results of the Deep Ecliptic Survey |journal=[[Earth, Moon, and Planets]] |volume=92 |issue=1 |pages=113 |arxiv=astro-ph/0309251 |bibcode=2003EM&P...92..113B |doi=10.1023/B:MOON.0000031930.13823.be}}</ref> Telesa klasičnega Kuiperjevega pasu so klasificirana kot [[klasično telo Kuiperjevega pasu|kubevani]], ki so poimenovani po prvem odkritem telesu, {{mpl|(15760) 1992 QB|1}}.
 
==== Erida ====
[[Erida (pritlikavi planet)|Erida]] (povprečno 68&nbsp;a. e.) je največje znano telo razpršenega diska. Kaj sestavlja planet, je še stvar razprave, saj je njegova masa za 25 % večja od Plutona,<ref name="Brown Schaller 2007">{{cite journal| doi |= 10.1126/science.1139415| last1 = Brown| first1 = Michael E.| authorlink = Michael E. Brown| last2 = Schaller| first2 = Emily L.| date = 15 June 2007| title = The Mass of Dwarf Planet Eris| journal = Science| volume = 316| issue = 5831| page = 1585| pmid = 17569855| pmc = | bibcode = 2007Sci...316.1585B| ref = harv}}</ref> imata pa enak premer. Je najmasivnejši znani pritlikavi planet. Znan ima en satelit, [[Disnomija (luna)|Disnomijo]]. Podobno kot pri Plutonu je tirnica Eride močno eliptična, s [[perihelij]]em 38,2 a. e. (približna oddaljenost Plutona od Sonca) in [[afelij]]em 97,6 a. e.
 
== Najbolj oddaljene regije ==
57.561

urejanj