Avgust Pavel: Razlika med redakcijama

{{Infopolje Oseba}}

Avgust Pavel se je rodil v [[Prekmurje|Prekmurju]], na Cankovi, v takrat še [[Železna županija|Železni županiji]] staršema Ivanu Pavlu in Elizabeti Obal. Najprej je hodil na [[gimnazija|gimnazijo]] ''Mihálya Vörösmartyja'' v [[Monošter|Monoštru]], potem pa na ''Premontrejsko gimnazijo'' v [[Sombotel|Sombotelu (Szombathely)]]. V [[Budimpešta|Budimpešti]] je študiral [[madžarščina|madžarščino]], [[latinščina|latinščino]] in [[slavistika|slavistiko]]. Že kot študent je začel pisati pesmi v prekmurskem narečju in madžarščini ter prevajati in pisati znanstvene članke.<br>

Leta [[1913]] je [[doktorat|doktoriral]], zatem je učil v vasi [[Torda]] ([[Transilvanija|Erdeljsko]]) in v mestu [[Dombóvár]]. Njegov učenec je bil [[Albert von Szent-Györgyi|Albert von Szent-Györgyi de Nagyrápolt]], madžarski znanstvenik, ki je leta [[1937]] dobil [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]] za obrazložitev, kako telo meri krvni tlak in vsebnost kisika v krvi ter podatke prenaša v možgane.<br>

Od leta [[1920]] je živel v Sombotelu. Tu je poučeval na gimnaziji, istočasno je uredil in vodil knjižnico muzeja, bil je tudi ravnatelj tega muzeja. Ustanovil in urejeval je domoznansko revijo '''Vasi Szemle''' ''(Železni Obzornik/Revija)'', pozneje '''Dunántúli Szemle''' ''(Prekdonavska Revija/Obzornik)''.<br>

Avgust Pavel je znan predvsem kot znanstvenik, in je poleg [[Jožef Košič|Jožefa Košiča]] največji slovenski [[književnik]] in znanstvenik na [[Madžarska|Madžarskem]]. Napisal je knjigo o glasoslovju [[Cankova|cankovskega]] narečja ('''A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana''', [[Budimpešta|Budapest]] [[1909]]) in več etnoloških razprav. O odprtih ognjiščih v kuhinjah [[Porabski Slovenci|porabskih Slovencev]] je pisal v madžarščini s [[Slovensko Porabje|porabskimi]] izrazi o notranjščini hiš, za orodje in posodje. V razpravi o lovu na brinovke pri [[Slovensko Porabje|Porabcih]] opisuje pripravo za lov in njegov potek tudi v porabskem narečju.<br>

Avgust Pavel je napisal več razprav o [[Matija Korvin|Kralju Matjažu]] v slovenskem ljudskem izročilu in o kulturnih stikih med Slovenci in Madžari. Prevedel je več slovenskih pesmi in črtic v madžarščino, med drugim [[Ivan Cankar|Cankarjeve]] povesti in romane, kot sta ''[[Hlapec Jernej in njegova pravica|Hlapec Jernej in njegova pravica]]'' in ''[[Na klancu|Na klancu]]''.<br>

Poleg znansvenoraziskovalnega dela je Avgust Pavel pisal tudi pesmi. Izdal je dve pesniški zbirki v madžarščini. Pesmi je pisal tudi v prekmurskem narečju, in jih je objavil v ''Marijinem listu'' ([[1907]]), ''Kalendarju'' ([[1907]]) in ''Novinah'' ([[1915]]-[[1917]]). Pavlove slovenske pesmi spadajo med najboljšo prekmursko narečno liriko.

* Francek Mukič in Marija Kozar: ''Slovensko Porabje'', Mohorjeva Družba, [[Celje]] [[1982]].

* dr. Avgust Pavel - prvi prekmurski znanstvenik, dokumentarni film ([[Seznam televizijskih postaj v Sloveniji|TV Idea]], [[2010]]) (dostopen na youtube, 7.9.2017)