Ljubljanica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 2001:1470:F524:CC:DD23:294D:D0A5:DB73 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
Oznaka: vrnitev
Vrstica 24:
Večji levi pritoki so [[Bela (Ljubljanica)|Bela]], [[Podlipščica (Ljubljanica)|Podlipščica]], [[Mali graben]] in [[Gradaščica]].
 
Večji desni pritoki so [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubija]], [[Bistra, Ljubljanica|Bistra]], [[Borovniščica]], [[Iška]], [[Ižica]], [[Gobovšek]] in [[Besnica]].
 
Strugi Ljubljanice od izvirov do Špice v [[Ljubljana|Ljubljani]] in pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubije]] sta zaradi izjemnih arheoloških, zgodovinskih in kulturnozgodovinskih lastnosti razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.<ref>{{navedi splet |url= http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2003115&stevilka=5033|title=Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena |accessdate= |date= 24. 11. 2003 |format= |work=Uradni list RS, št. 115/2003}}</ref>
Vrstica 33:
Reka ima dva povirna kraka: zahodni se imenuje [[Mala Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] Močilnik tik južno od [[Vrhnika|Vrhnike]], v kateri sta kraška izvira Veliki in Mali [[Močilnik]]; nekoliko niže dobi še levi pritok [[Bela (Ljubljanica)|Belo]]. Drugi povirni krak je [[Velika Ljubljanica]] in priteka iz [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] [[Retovje]] tik jugozahodno od [[Verd]]a. V njej je več kraških izvirov, največja sta Veliko in Malo okence, ki prihajata na dan v majhnih jezercih pod strmo skalnato steno. Po dobrem kilometru ločenega toka se oba povirna dela združita v Ljubljanico.
 
Od sotočja naprej teče reka v loku skozi [[Vrhnika|Vrhniko]], nato se usmeri proti vzhodu in teče po mokrotnem dnu [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]], z desne dobi močna kraška pritoka [[Ljubija (Ljubljanica)|Ljubijo]] in [[Bistra, Ljubljanica|Bistro]] ter nekraško [[Borovniščica|Borovniščico]]. Po nekaj kilometrih se skoraj dotakne južnega roba Barja pri [[Podpeč, Brezovica|Podpeči]], nato pa se obrne proti severovzhodu in teče v skoraj ravni črti (ta del so regulirali že v rimski dobi zaradi rečnega transporta) mimo [[Črna vas|Črne vasi]] do [[Ljubljana|Ljubljane]]. V tem delu se vanjo stekajo številni osuševalni kanali ter desna pritoka [[Iška]] in [[Ižica]].
 
Glavno mesto Slovenije je nastalo ob Ljubljanici v tako imenovanih Ljubljanskih vratih, dober kilometer široki vrzeli med Grajskim hribom, na katerem stoji [[Ljubljanski grad]], in [[Rožnik]]om. Na južnem robu mesta dobi Ljubljanica levi pritok [[Mali graben]], ki je umetno izkopan razbremenilnik [[Gradaščica|Gradaščice]] (manjši del se kot Mestna Gradaščica izliva v Ljubljanico v [[Četrtna skupnost Trnovo|Trnovem]]), pri Špici pa se od nje odcepi [[Gruberjev prekop]]. Skozi mesto teče Ljubljanica po umetno poglobljeni strugi ob vznožju Grajskega hriba ter severno od njega vstopi na prodnato [[Ljubljansko polje]]. Zaradi močnega nasipanja [[Sava|Save]] v zadnji ledeni dobi je potisnjena povsem na južni rob ravnine in z leve ne dobiva nobenih pritokov, z desne pa se vanjo stekajo manjši potoki z [[Golovec|Golovca]] in najzahodnejšega dela [[Posavsko hribovje|Posavskega hribovja]] ([[Gobovšek]]). Tik pred izlivom dobi v [[Podgrad, Ljubljana|Podgradu]] z desne še [[Besnica|Besnico]] in se malo naprej izlije v [[Sava|Savo]].