Dan spomina na mrtve: Razlika med redakcijama

dodanih 93 zlogov ,  pred 2 letoma
Dodana vsebina
(Popravljena vsebina)
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
(Dodana vsebina)
Oznaki: Mobilno urejanje Urejanje z mobilnim spletom
V davnini je bil ves čas okoli zimskega sončnega obrata čas mrtvih; njihove duše naj bi se v dolgih nočeh vračale na svet. Člani moških družb so jih našemljeni poosebljali. [[Krščanstvo]] je spremenilo [[poganstvo|pogansko]] animistično gledanje, tako da je rajne prikazovalo kot »duše v vicah«, ki se morajo očistiti grehov, preden smejo v [[nebesa]]. Za to naj bi jim bila potrebna molitev živih. Domači so najemali tudi druge, da so molili za njihove rajne, predvsem so to naročali revežem in otrokom; ti so svoj čas hodili od hiše do hiše in ljudje so jih obdarjali z obrednim pecivom (prešce, vahtiči, krželji, mižnjeki). To se je dogajalo predvsem 2. novembra (krščanski [[dan vernih duš]]), pa tudi že dan prej (praznik vseh svetnikov). Obredno pecivo je skoraj gotovo ostanek iz predkrščanstva. Neznani poganski praznik mrtvih se je v krščanstvu razdelil še na dva krščanska [[god]]ova: na god sv. Mihaela (29. september), ko na Koroškem delijo obredno pecivo, in na god sv. Martina (11. november), ko po jesenski pojedini pustijo na mizi ostanke za verne duše.
 
Na dan spomina na mrtve se ljudje množično odpravljajo na pokopališča na grobove bližnjih ter tam prižgejoprižigajo sveče, dodajoprinašajo šopekšopke rož, vence in ikebane ter se. Na ta dan po državi potekajo žalne slovesnosti in verski obredi aliza ikebanoumrle.
 
Dan mrtvih izkoristimo da se spomnimo preminulih oseb, ter jih z obiskom groba počastimo.
 
260

urejanj