Sklon: Razlika med redakcijama

dodanih 100 zlogov ,  pred 4 leti
m
m/dp/slog
m (m/dp/slog)
m (m/dp/slog)
'''Sklòn''' ('''kázus''') je slovnična kategorija [[samostalniška beseda|samostalniške]] ali [[pridevniška beseda|pridevniške besede]], ki izraža skladenjsko funkcijo dotične besede v [[stavek|stavku]]. Pravimo, da se samostalniške in pridevniške besede sklanjajo in pregibajo v številu, zato so pregibne besedne vrste.<ref name="toporisic">{{sktxt|Toporišič, str. |2000|pp=256}}.</ref>
Sistemi sklanjanja ter skladenjske funkcije, ki jih posamezni skloni izražajo, se lahko od jezika do jezika zelo razlikujejo.
 
|}
 
Rekonstruirani [[praindoevropščina|indoevropski prajezik]] je poznal osem sklonov, poleg šestih zgoraj omenjenih še [[ablativ]] (ločilnik) in [[vokativ]] (zvalnik). Indoevropski sistem osmih sklonov je najbolje ohranjen v staroindijskem jeziku [[sanskrt]]u. [[Slovanskislovanski jeziki|Slovanski]] (z izjemo [[bolgarščina|bolgarščine]] in [[makedonščina|makedonščine]]) in [[baltski jeziki]] imajo od šest do sedem sklonov, številni drugi sodobni [[indoevropski jeziki]] pa imajo močno poenostavljene sisteme sklanjanja. [[Ruščina]] ima enako število in soroden sistem sklonov kot slovenščina, čeprav imajo nekateri skloni (npr. orodnik) drugačne funkcije kot v slovenščini. V slovenščini rabimose rabi mestnik in orodnik s predlogi, v ruščini pa se predlogi načeloma uporabljajo le pri orodniku, ki je v ruščini 5. sklon, mestnik pa 6. Mestnik se v ruščini nikoli ne rabi brez predloga, zato so ga ruski slovničarji tudi poimenovali po tej njegovi lastnostiznačilnosti, ''предложный падеж'' (včasih tudi ''препозитив'' – [[prepozitiv]]).<ref name="sever">{{sktxt|Sever, |Derganc, str. |2006|pp=36}}.</ref>
 
[[Nemščina]] ima štiri sklone (imenovalnik, rodilnik, dajalnik in tožilnik) in poleg samostalniških ter pridevniških besed sklanja tudi določni in nedoločni člen, raba členov pa vpliva na sklanjatev pridevnika. Sodobna [[angleščina]] je od sklanjanja obdržala samo končnico ''-'s'' za t. i. svojilni rodilnik (''Saxon genitive''). Med germanskimi jeziki imata kompleksen sistem sklanjanja [[islandščina|islandski]] in ferski jezik.
Slovenščina tvori različne sklone s spreminjanjem oblikoslovnih morfemov (končnic), aglutinativni jeziki pa z dodajanjem pripon s točno določenim pomenom. Zato imajo aglutinativni jeziki bogate sisteme sklonov, na primer [[finščina]] jih pozna 15, [[madžarščina]] pa 18.
 
Najbogatejši sistemi (tudi preko 40 sklonov) so značilni za [[Dagestan|dagestanske jezike]] na Kavkazu. Tako naj bi imel [[tabasaranščina|tabasaranski jezik]] glede na narečja od 47 do 53 sklonov, cezinski (didojski) pa celo 56. Ta dva jezika se v strokovni literaturi<ref name="hjelmslev">{{sktxt|Hjelmslev, str. 138-9|1935|pp=138–9}}.</ref> in Guinessovi knjigi rekordov omenjata kot jezika z absolutno največjim številom sklonov na svetu. Oba razlikujeta med nemestnimi (slovničnimi, abstraktnimi) in mestnimi skloni, pri čemer imata tako bogat sistem sklonov predvsem zaradi številnih [[mestnik]]ov, ki lahko izražajo tudi do osem različnih načinov prostorske orientacije. Jezikoslovci so sicer s kasnejšimi raziskavami ugotovili, da lahko tako veliko število sklonov tvorita zaradi možnosti medsebojnega kombiniranja dveh oblikoslovnih končnic za izražanje mestnikov in da je upoštevajoč zgolj osnovne končnice dejansko število sklonov manjše: 14-1514–15 v tabasaranščini in 18 v cezinščini.<ref name="comrie">{{sktxt|Comrie, |Polinsky|1998}}.</ref>
 
== Sklici ==
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo citat|authorlast1={{aut|Comrie,|first1= Bernard|last2= inPolinsky|first2= Maria|date= Polinsky (1998).}}|chapter= ''The Great Daghestanian case hoax.'' |coauthorseditor-last1={{aut|V: Siewierska and|editor-last2= Song (eds.)}} |title= Case, typology, and grammar: in honor of Barry J. Blake |yearpublisher=1998 |publisher=John Benjamins B. V.|ISBNisbn= 90 272 2937 6}}|pages= str.95–114|ref= 95-114.harv}}
* {{navedi knjigo citat|authorlast1={{aut| Hjelmslev,|first1= Louis}} |title= La catégorie des cas. Étude de Grammaire Générale. ''Première partie'' | |yeardate=1935 1935|publisher= Universitetsforlaget i Aarhus|location=Aarhus Aarhus|ref= harv}}
* {{navedi knjigo citat|authorlast1={{aut|[[Jože Sever|Sever,first1= Jože]]}} |coauthorsauthorlink1={{aut Jože Sever|[[Aleksandralast2= Derganc|Derganc,first2= Aleksandra]]}}|authorlink2= Aleksandra Derganc|title= Ruska slovnica po naše |yeardate=2006 2006|publisher= Cankarjeva založba |location=Ljubljana Ljubljana|cobiss= 226954240|ref= harv}}
* {{navedi knjigo citat|authorlast1={{aut|[[Jože Toporišič|Toporišič,first1= Jože]]}}|authorlink1= Jože Toporišič|title= Slovenska slovnica |yeardate=2000 2000|edition= 4., prenovljena in razširjena izd. |publisher=Obzorja Obzorja|location=Maribor Maribor|cobiss= 44990977|ref= harv}}
 
{{škrbina o jeziku}}