Stari Grad, Hvar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Marko3 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
ustreznejša oznaka
Vrstica 18:
'''Stari grad''' ([[italijanščina|italijansko]] ''Cittavecchia'') je [[mesto]], [[letovišče]] in [[pristanišče]] na hrvaškem [[otok]]u [[Hvar]]u v [[Splitsko-dalmatinska županija|Splitsko-dalmatinski županiji]].<ref>{{cite news|url=http://thechronicleherald.ca/travel/1266530-croatia-journey-to-my-ancestral-home|title=Croatia: Journey to my ancestral home|last=Zann|first=Lenore|authorlink=Lenore Zann|date=2015-01-30|work=The Chronicle-Herald|accessdate=2015-02-01|language=en|location=Halifax, Nova Scotia, Canada}} <!-- archived at http://web.archive.org/web/20150201094550/http://thechronicleherald.ca/travel/1266530-croatia-journey-to-my-ancestral-home --></ref>
 
Cesta, ki iz mesta [[Hvar, Hvar|Hvara]] vodi v notranjost otoka in po približno 20&nbsp;km doseže ''Stari grad'', mesto ob koncu dobro zavarovanega [[zaliv]]a. Današnja naselbina je zgrajena na temeljih [[Stari Grki|grškega]] '''''Pharosa''''' ([[Faros, Hvar|Farosa]]), zato je najstarejše mesto na Hrvaškem, Aristotelov vrstnik. Istega leta, 384. pred Kristusomnašim štetjem, ko se je v Trakiji rodil ta znameniti grški filozof, so Grki z otoka [[Paros]]a v [[Egejsko morje|Egejskem morju]] utemeljili mesto na otoku Hvar, in ga poimenovali Faros. Na več krajih je še danes moč videti ostanke [[Grki|grške]], [[Rimska doba|rimske]] in [[krščanstvo|zgodnjekrščanske]] [[arhitektura]] (deli [[obrambni zid|obzidja]], [[villa rustica|pristave]], [[mozaik]]i starokrščanskeestarokrščanske krstilnice).
 
Planjava pri Starem gradu še danes izkazuje ostanke starogrške razdelitve polj, ki je tudi po 24 stoletjih praktično nedotaknjena in v enaki rabi. Planjava je od leta 2008 na [[UNESCO]]-vem [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne dediščine]].<ref>{{navedi splet |url= http://whc.unesco.org/en/list/1240|title=Stari Grad Plain |accessdate=5.3.2018 |date= |format= |work=UNESCO }}</ref>
 
Med spomeniki poznejših obdobij je najpomembnejši ''Tvrdalj'', počitniška hiša pesnika [[Petar Hektorović|Petra Hektorovića]], avtorja slovečega [[renesansa|renesančnega]] dela ''Ribanje i ribarsko prigovaranje'', ki so jo okoli leta [[1520]] zgradili kot utrjeno stavbo. Danes je v njej zanimiva [[Etnologija|etnološka]] zbirka. Zanimiva je tudi renesančna [[cerkev (zgradba)|cerkvica]] ''sv. Roka'' iz 16. stol. in [[barok|baročna]] župnjiskažupnijska cerkev iz 17. stol. ter [[dominikanci|dominikanski]] [[samostan]] iz 15. stoletja. Ko so [[Otomansko cesarstvo|Turki]] prišli na otok, so samostan požgali, kasneje pa je bil obnovljen. Danes je v samostanu stara [[knjižnica]], [[arhiv]], [[lapidarij]] ter zbirka [[slika|slik]], [[numizmatika|numizmatike]] in [[fosil]]ov. V mestu je tudi več baročnih palač iz 17. in 18. stoletja.
 
Stari Grad je vsakodnevno povezan z redno [[trajekt]]no linijo s [[Split]]om.