Spomenik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
G-Cup (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Recoleta Cemetery - Mausoleums 37.jpg|Spomenik|thumb|right|250px]]
[[Slika:Taj Mahal in March 2004.jpg|Primer spomenika, [[Taj Mahal]]|thumb|right|250px]]
 
 
 
Vrstica 7 ⟶ 8:
Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. [[mesto|mesta]]). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta [[Washington]] in [[Brasília]]). Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V [[Angleški jezik|angleščini]] beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.
 
S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Status kulturnega spomenika ima premična dediščina, to so evidentirani in ovrednoteni predmeti, ki jih hranijo državni in pooblaščeni muzeji. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo štiri območja, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: [[Škocjanske jame]], [[Prvobitni bukovi gozdovi v Karpatih in stari bukovi gozdovi v Nemčiji]] razširjena ((Albanija, Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Ukrajina), [[Prazgodovinska kolišča okoli Alp|Kolišča na Ljubljanskem barju]] in [[Dediščina živega srebra. Almadén in Idrija|tehniško dediščino Idrije]]. Nekaj objektov ali območij je še na poskusni listi. Posebna kulturna spomenika sta odlikovana z znakom evropske kulturne dediščine še Bolnišnica Franja in Spominska cerkvica Javorca. Starejši evropski znak imajo Plečnikove [[Žale]].
 
Javni spomeniki sporočajo [[zgodovina|zgodovinske]] ali (in) [[politika|politične]] informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. [[Lenin]]ovi kipi v nekdanji [[Sovjetska unija|Sovjetski zvezi]]). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje.
Vrstica 27 ⟶ 28:
== Tipi kulturnih spomenikov ==
* profana stavba, zasnovana kot objekt za bivanje ali drugo dejavnost: za trgovino, promet ([[most]]), proizvodnjo ([[rudnik]], [[kovačija]], [[plavž]], [[kozolec]], sušilnica, skedenj, stan, [[čebelnjak]], [[mlin]], [[žaga]], [[žičnica]]),
* sakralna stavba, postavljena primarno za verske namene, čaščenje boga, svetnikov, svetega kraja, za molitev, kot na primer[[]]: [[Bazilika Marije Zavetnice s plaščem, Ptujska Gora|Bazilika Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori]], [[znamenje]], [[kapelica]], [[Panteon, Rim|Panteon v Rimu]], [[Angkor Wat]], mošeja Al Aksa, [[Stonehenge]],
* spominska hiša: rojstna hiša (Prešernova hiša v Vrbi), hiša s spominsko sobo, hiša z muzejsko prezentacijo (Plečnikova hiša),
* spominska plošča, javni spomenik
* [[skulptura]] ([[kip]], [[relief (umetnost)|relief]]); lahko je javni spomenik ali parkovna ali dekorativna skulptura (plastika)
* ([[arheološko najdišče]]) je pomemben in raziskan materialni ostanek preteklih dob pod zemljo, v vodi ali na površini, ki je bil raziskan z arheološkimi metodami
* [[kenotaf]] je spomenik v spomin mrtvemu, postavljen na lokaciji, ki ni grob
* [[epitaf]] ali nagrobni kamen (nagrobnik) je spomenik umrlemu na grobu, pogosto na pokopališču, redkeje v sakralnem prostoru, parku,
* [[mavzolej]] je tip arhitekturno izjemne [[grobnica|grobnice]], okrašene s kipi, kakršno je imel kralj Mausolos; običajno mavzolej štejemo med memorialne spomenike, kamor sodijo vsi javni spomeniki in različni tipi nagrobnikov
* (kulturna krajina) je večje naravno območje, značilno preurejeno za rabo človeka, od vrtov, parkov, polj do vinogradov, travnikov, teras, sadovnjakov
* (zgodovinska krajina) je večje območje, kjer so vidne sledi ali iz dokumentov znani podatki, da so se tam zgodili pomembni zgodovinsko dogodki ali dogajanje (Bitka v Vipavski dolini, Soška fronta, Kočevski rog); na območju lahko stojijo javni spomeniki
 
Kot [[naravni spomenik|naravne spomenike]] natančneje znamenitosti včasih poimenujemo kraje ali pojave izjemne naravne lepote ali z izjemnimi anravnimi značilnostmi.
 
==Glej tudi==
 
*register nepremične kulturne dediščine
*muzeji in galerije v Sloveniji
* [[slovenski literarni muzeji]]
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|spomenik|Spomenik}}
 
* [[slovenski literarni muzeji]]
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/11689 Literarni spomeniki na Geoopediji]
*[http://portal.geopedia.si/sloj/metapodatki/14705 Partizanski in drugi spomeniki na Geopediji]