Redakcija: 21:36, 19. junij 2018 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m/dp/slog ← Starejše urejanje		Redakcija: 21:38, 19. junij 2018 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m m/dp/slog Novejše urejanje →
Vrstica 73: Maxwellove enačbe so predvidele obstoj neskončno frekvenc elektromagnetnih valov, ki potujejo s svetlobno hitrostjo. To je bil prvi znak obstoja elektromagnetnega [[Spekter\|spektra]]. Med predvidenimi valovi so bili tudi valovi z zelo nizkimi frekvencami, ki bi jih v teoriji lahko ustvarili nihajoči električni naboji v električnem nihajnem krogu. [[Heinrich Rudolf Hertz\|Heinrich Hertz]] jih je leta 1886 skušal zaznati in tako potrditi Maxwellove enačbe. Sestavil je napravo za ustvarjanje in zaznavanje teh valov, ki so danes znani kot [[Radijski valovi\|radijski valovi]]. Ugotovil je, da potujejo s svetlobno hitrostjo (izmeril je njihovo valovno dolžino in jo pomnožil s frekvenco). Pokazal je še, da se lahko odbijajo in uklanjajo. Podobno je ustvaril in izmeril ~~lastnosti~~značilnosti [[~~Mikrovalovi~~mikrovalovi\|mikrovalov]]. Njegova odkritja so omogočila razvoj mnogih novih izumov, kot sta na primer [[Telegraf\|telegraf]] in radio. Leta 1895 je [[Wilhelm Conrad Röntgen\|Wilhelm Röntgen]] izvajal eksperimente z vakuumsko cevjo pri visoki napetosti. Odkril je nov tip valovanja, ki ga je poimenoval [[rentgenski žarki\|žarki X]]. Pogosto se po njem imenujejo tudi rentgenski žarki. Opazil je, da lahko potujejo skozi dele človeškega telesa, pri čemer jih gostejše strukture, kot so kosti, zaustavijo. Röntgena imajo zato za očeta [[radiologija\|radiologije]]. Vrstica 107: [[slika:trak em spektra.png\|400px\|thumb\|Spekter elektromagnetnega valovanja.]] Posamezna območja spektra elektromagnetnega valovanja niso strogo zamejena, saj je ta zvezen. Med sabo prehajajo podobno kot barve [[Mavrica\|mavrice]] (ki so prav tako majhen del tega spektra). ~~Lastnosti~~Značilnosti nekega območja so podobne tistim, ki veljajo za najbližji sosednji. Če želimo opisati njegovo lego v spektru, običajno navedemo tipično centralno valovno dolžino ali frekvenco, ki mu pripada. Posameznega valovanja torej ne moremo vedno enolično uvrstiti v enega izmed teh območij. === Razdelitev spektra === Vrstica 123: Razvrščena so naraščajoče po valovni dolžini, značilni za valovanje. Območje, kateremu pripada EM valovanje, je odvisno od opazovalnega sistema. Če se opazovalec giblje glede na izvor valovanja, pride do [[Dopplerjev pojav\|Dopplerjevega premika]] valovanja. V primeru, da je hitrost gibanja dovolj velika (nezanemarljivo majhna v primerjavi s hitrostjo svetlobe), valovanje lahko pripada drugemu območju, kot če bi opazovali v mirujočem sistemu. Primer spremembe valovne dolžine svetlobe je [[Rdeči premik\|rdeči premik]] spektra zvezd, ki se oddaljujejo od Zemlje. [[Slika:Lastnosti em spektra.png\|400px\|thumb\|Shema prikazuje različne ~~lastnosti~~značilnosti elektromagnetnega spektra.]] === Žarki γ ===

Spekter elektromagnetnega valovanja: Razlika med redakcijama