Haaški konvenciji iz leta 1899 in leta 1907: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +predloiga |
rahli popravki strukture |
||
Vrstica 1:
{{wikificiraj}}
'''Haaški konvenciji leta 1899 in leta 1907''', so mednarodni dogovori sklenjeni na Prvi in Drugi haaški mirovi konferenci v Haagu leta 1899 in leta 1907, ki skupaj z [[Ženevskimi konvencijami]] tvorijo temeljne kodifikacije veljavnega vojnega in humanitarnega mednarodnega prava, ki je takrat bilo še v nastajanju.
• 2 Haaška mirovna konferenca iz leta 1907.▼
Prva mirovna konferenca je na pobudo ruskega carja Nikolaja II. trajala od 18. maja do 29. julija 1899. Tu sprejete konvencije in deklaracije so stopile v veljavo 4. oktobra 1900. Rezultat dela Konference iz leta 1899 so štiri konvencije in tri dodatne deklaracije:
Vrstica 24 ⟶ 19:
• III. deklaracija – O uporabi nabojev z eksplozivnim zrnom, ki v telesu lahko razpadejo ali se sploščijo (tako imenovani dum-dum naboji)
Glavni učinek teh konvencij je prepoved ali omejitev uporabe nekaterih takrat novih tehnologij v vojni: bombandiranje iz zraka, uporaba kemičnega orožja in dum-dum nabojev. Pravtako je s Prvo konvencijo zasnovano Stalno arbitražno sodišče s sedežem v Haag, katero deluje še danes.
Druga konferenca v Haagu je bila na pobudo ameriškega predsednika Roosevelta sklicana leta 1905 vendar je bila prestavljena zaradi Rusko-japonske vojne. Konferenca je tako potekala od 15. junija do 18. oktobra leta 1907. Na konferenci so bile razširjene predhodne Haaške konvencije z menjavo in dodatkom nekaterih delov s poudarkom osredotočenim na pomorsko vojskovanje. Britanci so poskušali omejiti obroževanje vendar ni bilo posluha s strani ostalih sil, predvsem Nemčije ki ni želela omejiti rasti svoje flote. Nemci so pravtako ponovno zavrnili predloge o obveznosti arbitraže. Kakorkoil, konferenca je razširila mehanizme dobronamerne arbitraže in osvojila konvencije, ki so urejale plačevanje dolga, pravila vojskovanja in prava in obveze nevtralnih držav.
Zaključni dogovor je bil podpisan 18. oktobra 1907, v veljavo pa je stopil 26. januarja 1910. Sestavljen je iz trinajstih konvencij, od katerih je dvanajst konvencij ratificiranih in so v veljavi.
| |||