Zloženka: Razlika med redakcijama

odstranjenih 38 zlogov ,  pred 4 leti
Brez povzetka urejanja
Pri podrednem razmerju se je izkazala glede števila naglasov kot odločujoča tudi<blockquote>a) oblika podredne sestavine: če je ta tvorjena, je zloženka dvonaglasna, npr. ''ljúdskošólski'' : ''belolàs'',</blockquote><blockquote>b) oblika besedotvornega procesa: če imajo (zlasti samostalniške zloženke) samo enomorfemsko končniško [[Homonim|homonimno]] obrazilo (prevzet besedotvorni vzorec), so dvonaglasne, npr. ''ávtogaráža''. (Vidovič Muha 2011, 110)</blockquote>
 
== Delitev zloženk v ''Slovenskem skladenjskem besedotvorju'' ==
 
=== Delitev zloženk v ''Slovenskem skladenjskem besedotvorju'' ===
Ada Vidovič Muha zloženke deli glede na njihova razmerja v skladenjski podstavi na podredne in priredne zloženke.
 
==== Podredne zloženke ====
Podredne zloženke imajo skladenjskopodstavno zgradbo <sup>x1</sup>/<sub>x2</sub>, pri čemer je x<sub>1</sub> jedro, x<sub>2</sub> pa določujoči del del. Delimo jih na zloženke z dvomorfemskim medponsko-priponskim obrazilom ter zloženke z enomorfemskim obrazilom. (Vidovič Muha 2011, 141)
 
===== Medponsko-priponske zloženke (Z<sub>m-p)</sub> =====
Pri medponsko-priponskem zlaganju je obrazilo sestavljeno iz medpone in pripone – medponsko-priponsko obrazilo. Medponsko-priponske podredne zloženke imajo določani člen besedotvorne podstave lahko samo iz glagola ali iz samostalnika. V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave zloženk sta dve predmetnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju. Prvi tip je vedno polnopomenski glagol, ki se pretvarja v (določano) sestavino besedotvorne podstave – zloženke imenujemo podobno kot Breznik '''izglagolske''', drugi tip zloženk pa ima v skladenjski podstavi vedno nepolnopomenski glagol, ki se tako kot vse slovničnopomenske lastnosti skladenjske podstave vedno obrazili – zloženke imenujemo (po Brezniku) '''imenske'''. (Vidovič Muha 2011, 327)
 
Med razmernimi pridevniki, ki se pojavljajo v skladenjski podstavi zloženk, so svojilni, vendar ne tisti s pretvorbo v edninski rodilnik in priponskim obrazilom -ov/-in, npr. ''cerkvenopolitični'' ← ki je povezan s cerkveno politiko ← s politiko (od) cerkve ← ki jo ima cerkev, ter vrstni, in sicer: vrstni predmetni v skladenjski podstavi ob izglagolskem samostalniku: ''narodnoobrambni'' – narodna obramba – obramba naroda (braniti narod), namembni, npr. ljudskošolski –ljudska šola – šola za ljudstvo – namenjena ljudstvu, sredstveni: ''denarnogospodarski'' – denarno gospodarstvo – gospodarstvo z denarjem, krajevni, časovni nahajanja: ''srednjeslovenski'' – srednja Slovenija – Slovenija v sredi, ''zimskošportni'' – zimski šport – šport v zimi, modificirani (stopnjevani): nižješolski – nižja šola, vrstilni (števniki): ''prvovrstni'' – prva vrsta. (Vidovič Muha 2011, 328-329)
 
===== Medponskoobrazilne zloženke (Z<sub>m</sub>) =====
Tudi podredne zloženke s samo '''medponskim obrazilom''' so razčlenjene glede na skladenjsko podstavo obrazila, ali natančneje, glede na sklonski pomen v skladenjski podstavi, ki je podstava (medponskega) obrazila. Strukturo teh zloženk je mogoče zapisati kot Sam<sub>1</sub> Sam<sub>-1</sub> / Prid Sam<sub>-1</sub>.
 
''gólf-ø-igríšče'' ← igrišče {za} golf {-ø}, { } → -ø-, golf-, -igrišče (Vidovič Muha 2011, 34)
 
====== ''Razvrstitev medponskoobrazilnih zloženk (Z<sub>m</sub>'') ''novejše leksike'' ======
Kot je za novejšo leksiko značilno, se v rabi kaže določena variantnost, ki je pogostejša pri medponskoobrazilnih zloženkah iz novejših besed, medtem ko medponskoobrazilne zloženke z izraženim medponskim obrazilom -o-, z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami, z določujočo sestavino sam- in s količinskim, razsežnostnim prilastkom v skladenjski podstavi tudi po korpusnih podatkih kažejo zapis skupaj.<blockquote>1) Z<sub>m</sub> s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi</blockquote>Za to skupino medponskoobrazilnih zloženk velja, da je prilastek jedrnega skladenjskopodstavnega samostalnika ali pridevnika (desni) samostalniški neujemalni. Sklonskopomenska razmerja med jedrnim samostalnikom in samostalniškim prilastkom so podstava medponskega obrazila. To vrsto zloženk je glede na lastnosti neimenovalniškega dela skladenjske podstave mogoče razdeliti na naslednje podskupine:
 
<blockquote>3) Z<sub>m</sub> z določujočo sestavino sam-:</blockquote>''samopromocija, samozaposlitev, samopodoba, samopregledovanje, samoevalvacija, samohranilec, samoporjavitev, samonadzor ...''<blockquote>4) Z<sub>m</sub> s količinskim, razsežnostnim prilastkom v skladenjski podstavi:</blockquote>''veleplakat, veletržnica, velemesto, velepredstava, polpuli, polavtocesta, polvikanje ...''
 
==== Priredne zloženke ====
Priredne zloženke so tiste, pri katerih sta sestavini besedotvorne podstave hierarhično enaki in imajo dvo- ali večjedrno skladenjsko podstavo. Vsebujejo lahko samo medponsko obrazilo, ki je lahko eno- ali celo več kot dvomorfemsko in ki nastane iz vezalnega priredja v skladenjski podstavi, npr.: <blockquote>''sivo-modro-rumen'' ← siv{-ø in} moder{-ø in} rumen, { } → -o-/-e-. </blockquote>Iz prirednega razmerja sestavin skladenjske podstave nastanejo medponskoobrazilne priredne zloženke; iz prirednega razmerja med predmetnopomenskima besedama v prilastkovem odvisniku skaldenjske podstave pa nastajajo obrazilno dvomorfemske priredne zloženke.
 
'''Medponsko-priponske priredne zloženke''' nastanejo iz besedne zveze s stavčnim prilastkom v skladenjski podstavi, v prilastkovem odvisniku sta predmetnopomenski besedi v prirednem razmerju. Takšnih zloženk je zelo malo in so večinoma vezane na jezikovno, ozemeljsko ali narodnostno povezane skupine. Zloženke so samo pridevniške z vrstnim priponskim obrazilom ''-ski''. Primeri:<blockquote>''baltoslovanski ←'' [ta, ki je povezan z] Balt[-i] {in} Slovan[-i], [ ] → -ski, { } → -o-, Balt-, -slovan;</blockquote><blockquote>''srbohrvaški ←'' povezan s Srbi in Hrvati; ''indoevropski ←'' povezan z Indijo in Evropo.</blockquote>'''Enomorfemske priredne zloženke z medponskim obrazilom''' lahko nastanejo iz samostalnikov ali pa iz pridevnikov. Te zloženke se lahko pišejo skupaj ali z vezajem. Med priredne samostalniške zloženke Vidovič Muha uvršča tvorjenke tipa ''Breznik-Ramovš, Vič-Rudnik,'' ki ohranjajo vezaj in veliko začetnico tudi pri drugi sestavini. Priredne pridevniške zloženke nastanejo večinoma iz kakovostnih in vrstnih pridevnikov, ki so v prirednem razmerju. Zapisujejo se z vezajem (zapis brez vezaja nakazuje podredno zloženko). Primeri: <blockquote>''sivozelen'' ← siv {z} zelen{-im} ← siv, na katerem je zelen (= podredna zloženka) : ''sivo-zelen'' ← siv {in} zelen (= priredna zloženka);</blockquote><blockquote>''poljedelsko-živinorejski ←''poljedelski in živinorejski; ''slovensko-nemški'' ← slovenski in nemški.</blockquote>Medponsko obrazilo je v obeh tipih pridevniških zloženk o-jevsko: ''bel-o(-)rdeč, poljedeljsk-o(-)živinorejski.'' Za razliko od podrednih zloženk so priredne dvonaglasne: <blockquote>''sívo-zelèn'' : ''sivozelèn''. (Vidovič Muha 2011, 313-314)</blockquote>
 
=== Delitev zloženk v ''Slovenski slovnici'' ===
Jože Toporišič v ''Slovenski slovnici'' loči tri vrste zloženk:
 
15

urejanj