Samostalniška beseda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Razširila poglavje o samostalniških zaimkih.
Vrstica 2:
 
K samostalniškim besedam štejemo:
* [[Samostalnik]] (npr. hiša, mraz, jedro).
 
== [[Samostalnik]] (npr. hiša, mraz, jedro). ==
Samostalnik (substantiv) je pregibna besedna vrsta, ki neposredno poimenuje bitja (žena), reči (nož) ali pojme (sreča). Večinoma jih uporabljamo za opisovanje oseb, živali, rastlin, predmetov, naprav, krajev in pokrajin ter pri razlaganju oz. definiranju pojmov.
 
Vrstica 23:
Rabi se svojilno ob pomožniku (Biti pevkino) in samostalniški besedi (Petje pevke). Namesto navadnega samostalnika lahko uporabimo samostalniški ( ali posamostaljeni) zaimek.
 
*== [['''Samostalniški zaimek]]''' (npr. ti, nihče).==
 
*Samostalniški zaimki '''posredno''' poimenujejo bitja, pojme in stvari, kar pomeni, da namesto samostalnika uporabimo samostalniške zaimke, ker se tako izognemo dobesednemu ponavljanju besed. Tak način poimenovanje imenujemo '''pozaimljanje.'''
Samostalniški zaimek (pronomen) poimenuje neko enoto stvarnosti na posreden način. Tako kot samostalnikom, lahko tudi samostalniškim zaimkom določimo spol, število in sklon. Na podlagi izražanja slovnične osebe pa jih razdelimo na osebne (izražajo slovnično osebo: jaz, vidva ...) in neosebne samostalniške zaimke (osebe ne moremo določiti: nekaj, kar, kdo). V stavku imajo isto vlogo kot druge samostalniške besede, torej nastopajo predvsem v vlogi osebka ali predmeta.
*Samostalniške zaimke delimo na '''osebne (1., 2., 3. oseba)''' in '''neosebne.'''
 
=== '''1. Osebni samostalniški zaimki:''' ===
Osebni zaimki imajo v rodilniku, dajalniku in tožilniku dve obliki - naglasno (npr. njega) in nenaglasno oz. naslonsko (npr. ga). Poznamo tudi tretjo obliko, tj. navezna oblika (npr. -nj), če je tožilnik navezan na predlog (npr. zanj).
 
*Osebni samostalniški zaimki zaznamujejo '''govorečega''' (jaz), '''ogovorjenega''' (ti) ter '''neudeleženega v pogovoru''' (on/ona/ono). Oblike samostalniških zaimkov:            → '''naglasna''' oblika (mene, tebe, naju)            → '''naslonska''' oblika (me, te, ga, jo)            → '''navezna''' oblika (zame, vanj, predte, ponj)                        navezna oblika je sestavljena iz '''predloga''' in '''tožilniške oblike naslonskega osebnega zaimka''' <blockquote> '''           ZA + ME''' → '''ZAME'''</blockquote>
* Povratno osebni zaimki so podvrsta osebnih zaimkov, ki nima imenovalnika, zato ne nastopa v vlogi osebka. Z njim izražamo nanašanje na osebek, npr. Mojca ''se'' sprašuje, komu je posodila denar.
 
{| class="wikitable"
* Neosebni samostalniški zaimki so tisti samostalniški zaimki, ki ne izražajo slovnične osebe (kdo, nekdo, kar, nihče, kdor koli, kaj ...). Ločimo več vrst neos. sam. zaimkov, glede na to, kaj z njimi delamo: vpršalni zaimki (kdo, kaj), oziralni zaimki (kdor, kar), nedoločna zaimka (nekdo, nekaj), nikalni zaimek (nihče, nič), poljubnostni (Ti bo že ''kdo'' pomagal, Povej mi ''kaj'')
|
|'''1. oseba ednine'''
|'''2. oseba ednine'''
|'''3. oseba ednine moški/srednji spol'''
|'''3. oseba ednine ženski spol'''
|-
|'''IMENOVALNIK'''
|jaz
|ti
|on/ono
|ona
|-
|'''RODILNIK'''
|mene/me
|tebe/te
|njega/ga
|nje
|-
|'''DAJALNIK'''
|meni/mi
|tebi/ti
|njemu/mu
|njej/ji
|-
|'''TOŽILNIK'''
|mene/me
|tebe/te
|njega/ga
|njo/jo
|-
|'''MESTNIK'''
|o meni
|o tebi
|o njem
|o njej
|-
|'''ORODNIK'''
|z menoj/mano
|s teboj/s tabo
|z njim
|z njo
|}
'''Naslonsko obliko poznajo samo nekateri skloni v ednini ('''rodilnik, dajalnik, tožilnik)
 
'''V dvojini in množini so naslonske oblike le pri nekaterih sklonskih oblikah za 3. osebo, sicer pa imajo vsi trije spoli od rodilnika dalje enake oblike.'''
* [[Posamostaljeni pridevnik]] (npr. dežurni).
 
{| class="wikitable"
|
|'''1. oseba dvojine'''
|'''2. oseba dvojine'''
|'''3. oseba dvojine'''
|-
|'''IMENOVALNIK'''
|midva/ -e/ -a
|vidva/ -e/ -a
|onadva/onidve/onadva
|-
|'''RODILNIK'''
|naju
|vaju
|njiju/ju
|-
|'''DAJALNIK'''
|nama
|vama
|njima/jima
|-
|'''TOŽILNIK'''
|naju
|vaju
|njiju/ju
|-
|'''MESTNIK'''
|o naju/o nama
|o vaju/o vama
|o njiju/o njima
|-
|'''ORODNIK'''
|z nama
|z vama
|z njima
|}
{| class="wikitable"
|
|'''1. oseba množine'''
|'''2. oseba množine'''
|'''3. oseba množine'''
|-
|'''IMENOVALNIK'''
|mi/me
|vi/ve
|oni/one/ona
|-
|'''RODILNIK'''
|nas
|vas
|njih/jih
|-
|'''DAJALNIK'''
|nam
|vam
|njim/jim
|-
|'''TOŽILNIK'''
|nas
|vas
|njih/jih
|-
|'''MESTNIK'''
|o nas
|o vas
|o njih
|-
|'''ORODNIK'''
|z nami
|z vami
|z njimi
|}
'''Povratno osebni zaimek''' ''­NIMA OBLIKE V IMENOVALNIKU''!
 
Raba zaimka se nanaša na osebek. Uporablja se takrat, kadar sta osebek in predmet/prislovno določilo ista stvar ali predmet.
 
''Andraž si je kupil novo šolsko torbo. Ivan vsakega vidi, le sebe ne. Še pri sebi poglej.''
{| class="wikitable"
|
|'''povratno svojilni zaimki:'''
|-
|'''IMENOVALNIK'''
|/
|-
|'''RODILNIK'''
|sebe/se
|-
|'''DAJALNIK'''
|sebi/si
|-
|'''TOŽILNIK'''
|sebe/se
|-
|'''MESTNIK'''
|o sebi
|-
|'''ORODNIK'''
|s seboj/ s sabo
|}
 
=== '''2. Neosebni samostalniški zaimki:''' ===
Neosebni samostalniški zaimki (kot že ime samo pove) ne izražajo '''slovnične osebe''' in '''so lahko samo v ednini.'''
{| class="wikitable"
|
|'''ŽIVO (človek)'''
|'''NEŽIVO (živali''', '''rastline, stvari, pojmi)'''
|-
|'''Vprašalni'''
|'''Kdo''' je pred vrati?
|'''Kaj''' piše?
|-
|'''Oziralni'''
|'''Kdor''' ni naredil domače naloge, bo kaznovan.
|'''Kar''' si naredil, sprejmi.
|-
|'''Nedoločni'''
|'''Nekdo''' trka na vrata.
|'''Nekaj''' ti je padlo na tla iz torbice.
|-
|'''Nikalni'''
|'''Nihče''' ne bo prišel na seminar.
|'''Nič''' takega se ni zgodilo včeraj
|-
|'''Poljubnostni'''
| Ti bo že '''kdo''' pomagal.
|Pojdi v knjižnico in si '''kaj''' izberi.
|}
 
'''Sklanjanje neosebnih samostalniških zaimkov:'''
{| class="wikitable"
|'''KDO'''
|'''KDOR'''
|'''NIHČE'''
|'''NEKDO'''
|'''KAJ'''
|'''KAR'''
|'''NIČ'''
|'''NEKAJ'''
|-
|koga
|koga'''r'''
|nikogar
|nekoga
|česa
|česa'''r'''
|ničesar
|nečesa
|-
|komu
|komu'''r'''
|nikomur
|nekomu
|čemu
|čemu'''r'''
|ničemur
|nečemu
|-
|koga
|koga'''r'''
|nikogar
|nekoga
|kaj
|ka'''r'''
|nič
|nekaj
|-
|pri kom
|o kom'''er'''
|o nikom'''er'''
|pri nekom
|o čem
|o čem'''er'''
|o ničem'''er'''
|o nečem
|-
|s kom
|s kom'''er'''
|z nikom'''er'''
|z nekom
|s čim
|s čim'''er'''
|z ničim'''er'''
|z nečim
|}
 
== [[Posamostaljeni pridevnik]] (npr. dežurni). ==
Posamostaljeni pridevniki so besede, ki so bile prvotno [[pridevnik]]i, z izgubo samostalnika ob sebi pa so prevzeli sami funkcijo samostalnika (na primer dežurni (zdravnik)). Ohranili so pridevniško sklanjatev, torej jih sklanjamo kot pridevnik (npr. dežurn-i, dežurn-ega, dežurn-emu ...). Večinoma v to kategorijo sodijo lastna imena (Dostojevski, Koseski, Trebnje, Visoko ...).