Josip Rastko Močnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
== Življenjepis ==
Josip Rastko Močnik (pogosteje se podpisuje samo z drugim osebnim imenom: '''Rastko Močnik''') je diplomiral leta 1968 na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v [[Ljubljana|Ljubljani]] iz [[sociologija|sociologije]] in [[Svetovna književnost|svetovne književnosti]] z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar pri dnevniku [[Delo]]. V letu 1969-1970 je študiral na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v [[Pariz]]u, v letih 1973-1975 na École des hautes études en sciences sociales in študij dokončal 1976 pod mentorstvom Algirdasa Greimasa (doktorat 3. cikla iz lingvistike - literarne semiotike na Universite de Paris X (Nanterre) z delom L’Emploi de l’analyse semiotique dans la sociologie de la litterature). Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani z delom Teoretska izhodišča za zgodovinsko-materialistično analizo literarne produkcije dosegel naziv doktorja socioloških znanosti <ref>Močnik, Rastko: ''Teoretična izhodišča za zgodovinsko materialistično analizo literarne produkcije'' : doktorsko delo. Ljubljana: [R. Močnik], 1982. LXII, 214, 11 f. {{COBISS|ID=30056704}}</ref> in bil 1985/86 na podoktorskem izpopolnjevanju na University of California v Berkeleyu. Je zastopnik sociologije, ki izhaja iz marksizma in strukturalizma pod [[Louis Althusser|Althusserjevim]] vplivom; smeri, ki jo sam Močnik imenuje [[historični materializem]] <ref>O marksizmu in sociologiji je potekala obsežna razprava v 60. in 70. letih. Historični materializem je blizu [[marksizem|marksističnemu]] pogledu na svet, vendar poimenovanje presega ortodoksni marksizem, saj ta sociologije kot znanosti ne priznava </ref>. Od leta 1970 je bil zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, od leta 1996/97 kot [[redni profesor]] [[sociologija kulture|sociologije kulture]]
Raziskuje na področjih teorije [[ideologija|ideologije]], teorije [[diskurz|diskurzov]], teoretske [[sociologija|sociologije]], teoretske [[psihoanaliza|psihoanalize]], [[semiotika|semiotike]], [[epistemiologija|epistemologije]] humanističnih in družbenih ved. Uvedel je študij sociologije književnosti in teorije ideoloških mehanizmov. Izhaja mdr. iz znanstvenega spoznanja, da je mogoče družbene razsežnosti književnega dela raziskovati prek njegovih oblikovnih značilnosti, kar je utemeljil z analizo Prešernovih sonetov. Prevajal je strokovna besedila iz [[angleščina|angleščine]] in zlasti [[francoščina|francoščine]] ([[Jacques-Marie-Émile Lacan|Lacan]], [[Émile Durkheim|Durkheim]], [[Marcel Mauss|Mauss).]] Med letoma 1987 in 1989 je bil prorektor za študentske zadeve ljubljanske univerze. Predaval je na številnih univerzah in znanstvenih srečanjih v Evropi in ZDA, med drugim v Beogradu, Berkeleyu, Budimpešti, Dunaju, Frankfurtu, Grazu, Jyvaskili, Milanu, Novosibirsku, Parizu, Plovdivu, Pragi, Prištini, Sarajevu, Skopju, Sofiji, Stony Brooku, Trstu itn.
Bil je med ustanovnimi in vodilnimi člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] (1988/89), kasneje pa tudi ZJDP/UJDI (Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo) in prvi predsednik njene podružnice v Ljubljani <ref>B. S., »Podružnica ZDJP zdaj tudi v Ljubljani«. ''Delo'', 22. september 1989.</ref> <ref>»UJDI, Jugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref>; osnovni cilj te organizacije je bila »demokratična reintegracija Jugoslavije«. Javno je nasprotoval [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] in [[Demos|Demosu]]: »Z ustvarjanjem občutka ogroženosti, z netenjem vojne psihoze, z odcepitveno retoriko ustvarja propagandno zaporo in zbuja vtis, da država deluje - pod to krinko pa izvršuje skrajno problematičen družbeni prevrat.«<ref>Rastko Močnik. »'Samostojna Slovenija?' Ne, hvala!«. ''Mladina'', 4. junij 1991.</ref> Leta 1991 je med prvimi podpisal [[Deklaracija za mir 1991| deklaracijo za mir]], naperjeno proti ustanovitvi slovenske vojske, prav tako je nasprotoval članstvu Slovenije v zvezi Nato <ref>''Ne NATO - mir nam dajte'', zbornik. Mirovni inštitut; ponatisnjeno v: R. Močnik, ''Svetovno gospodarstvo in revolucionarna politika'', Založba /*cf., Ljubljana, 2006.</ref>, v političnem življenju zrelih let pa je nastopal s stališč radikalne levice. Leta 2003 je postal aktiven član [[Forum za levico|Foruma za levico]]. Nasprotuje tudi [[Bolonjski proces|bolonjskemu procesu]].▼
▲Bil je med ustanovnimi in vodilnimi člani [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]] (1988/89), kasneje pa tudi ZJDP/UJDI (Združenje za jugoslovansko demokratično pobudo) in prvi predsednik njene podružnice v Ljubljani <ref>B. S., »Podružnica ZDJP zdaj tudi v Ljubljani«. ''Delo'', 22. september 1989.</ref> <ref>»UJDI, Jugoslovenci«. ''Mladina'', 29. september 1989.</ref>; osnovni cilj te organizacije je bila »demokratična reintegracija Jugoslavije«. Javno je nasprotoval [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitvi Slovenije]] in
Plovdivska univerza ''Pajsij Hilendarski'' mu je leta 2005 podelila doktorat honoris causa.
== Viri in opombe ==
| |||