Kralj Matjaž: Razlika med redakcijama

dodanih 9 zlogov ,  pred 2 letoma
brez povzetka urejanja
[[Slika:Matthias contemporary Sculpture.jpg|thumb|right|200px|[[Matija Korvin]], v starosti ok. 50 let]]
==Legenda o dobrem vladarju==
Furlanski zgodovinar [[Marcantonio Nicoletti]] (†1596) je prvi poročal o tem, da [[Tolmin]]ci pojejo tudi pesmi o kralju Matiji Korvinu. To so bile verjetno vojaške hvalnice, ki so jih razširjali preživeli udeleženci zmagovitih bojnih pohodov [[Ogrska|ogrskega]] kralja [[Matija Korvin|Matije Korvina]]. Tudi danes večina tolmačenj pripovedke o tem kralju navaja, da je pravzaprav le eden izmed likov za zelo priljubljenega ogrskega kralja Matijo Korvina (Matthias Corvinus, izvorno madžarsko: Mátyás Hunyadi), ki je vladal tudi [[Koroška (vojvodina)|Koroški]] v [[zgodnji srednji vek|poznem srednjem veku]] (od leta 1458-1490). Pomagal je vsem, ki so ga prosili za pomoč. Dal je kovati [[zlatnik]]e in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali dobri časi. Drugi vladarji so se združili proti njemu. S preživelimi vojaki se je skril v votlino pod [[Peca|Peco]], ki se mu je sama odprla in ga skrila. V votlini je ta kralj za mizo zaspal. Ko se bo njegova brada devetkrat ovila okoli kamnite mize, se bo prebudil. Takrat naj bi se na Koroško vrnili dobri časi. Ta kralj bo s svojimi vojaki premagal vse sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal. Skupna značilnost izročila tega kralja je izražanje spoštovanja do kralja, poveličevanje njegove dobrote, pravičnosti ter prikazovanje idealizirane podobe [[fevdalni vladar|fevdalnega vladarja]], ki je pripravljen za zaščito podložnikov kaznovati tudi gospodo. V slovenskem ljudskem izročilu vse do 16. stoletja predstavlja ta kralj glavnega junaka, njegov lik uporabljajo številne [[pravljica|pravljice]], [[pripovedka|pripovedke]], [[balada|balade]] ter [[poezija|pesmi]] in nekatere med njimi so po strukturi in motiviki v primerjavi z izročilom drugih narodov prav specifične.
 
Raziskovalci slovenske matjaževske tradicije ločijo zgodbe o »dobrem Kralju Matjažu«. Zgodovinsko ozadje za drugi tip zgodb o »bogobornem« (tj. »borilcu z Bogom«) Kralju Matjažu je usoden spor med papežem [[papež Gregor IX.|Gregorjem IX.]] (†1241) in nemškim cesarjem [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderikom II.]] (†1250). Za nobeno matjaževsko pesem ni mogoče trditi, da bi se v njej Kralj Matjaž pojavljal že od samega začetka, ampak je po vzoru [[palimpsest]]a Kralj Matjaž v njih zamenjal junake drugačnih imen.
Brezimni uporabnik