Lovrenc Košir: Razlika med redakcijama

|birth_date = {{datum<!-- rojstva|1804|7|29}}WD -->

|death_date = {{Death<!-- dateWD and age|1879|8|7|1804|7|29}}-->

|death_place = [[Dunaj]],<!-- [[AvstrijskoWD cesarstvo]]-->

Lovrenc Košir / Laurenz Koschier se je rodil 29. junija [[1804]] v ''Spodnji Luši nad Škofjo Loko''; krščen je bil pod imenom ''Laurentius''. Izhajal je iz družine malega kmeta z (vsaj) dvema starejšima bratoma in tremi starejšimi sestrami.<br />

O njegovi zgodnji mladosti je znanega malo. Podatke o njem najdemo v dokumentih po letu [[1818]]. Takrat je bil učenec ''Juventus Gymnasii Academici'', ljubljanske gimnazije (po očetovi želji naj bi postal duhovnik), za katerega se je izkazalo, da je zelo nadarjen – končal jo je z najboljšim uspehom; z odličnim uspehom je na jezuitskem liceju v [[Ljubljana|Ljubljani]] končal za višje uradnike prirejen študij, imenovan filozofija, ter študij kmetijstva na cesarsko kraljevem liceju v [[Ljubljana|Ljubljani]].<br />

Leta [[1828]] se je zaposlil kot aspirant pri vojaškem preskrbovalnem uradu v [[Ljubljana|Ljubljani]], a je že novembra [[1829]] dobil službo v državnem knjigovodstvu v [[Benetke|Benetkah]] in kasneje v [[Milano|Milanu]]. V letih [[1833]] in [[1834]] je zamenjal delovno mesto in se zaposlil na poštnem uradu, kjer je dobil ugledno službo finančnega uradnika v računskem poštnem oddelku na [[Dunaj]]uDunaju, od koder so ga premeščali v [[Milano]], [[Benetke]] in kasneje v [[Zagreb]] (kjer je kasneje tudi ostal), saj je obvladal [[italijanščina|italijanščino]], [[nemščina|nemščino]], [[francoščina|francoščino]], [[hrvaščina|hrvaščino]] in [[latinščina|latinščino]]. Omeniti velja, da je Koširja zanimalo vse, kar se je dogajalo v javnosti. Bil je inteligenten, vedoželjen ter je verjetno redno prebiral domače in tuje časopise.<br />

10. maja [[1841]] se je poročil z '''Amalijo Pluschkmovo''', s katero sta imela 3 otroke. Prav tako kot žena so vsi trije otroci umrli pred njim.<br />

V Zagrebu je od leta [[1851]] služboval kot računski svetnik in bil kasneje povišan v namestnika državnega knjigovodje. V državni službi je ostal več kot 40 let, dokler se leta [[1872]] ni upokojil, ker so ga 1971 obtožili uradnih nepravilnosti, katerih je bil kasneje tudi oproščen. Po upokojitvi se je leta [[1875]] vrnil nazaj na [[Dunaj]]. V tem času je sestavil '''hrvaško-madžarski [[slovar]]'''.<br />

Umrl je 7. avgusta [[1879]] zapuščen in pozabljen v mestni hiralnici zaradi jetike in črevesne bolezni.

Pri svojem delu je spoznal zapletenost takratnega sistema obračunavanja poštnin, ki je dopuščal veliko napak in slab nadzor nad pobranim denarjem. Košir je 31. decembra [[1835]] poslal predsedniku dvorne komore predlog reforme za ''»nov postopek in način obračunavanja s kontrolo materiala«''. Postopek je predvideval frankiranje pisem z ''»umetno pritrjenimi kolki poštne takse«'', torej uporabo [[znamka|znamk]] v različnih barvah, glede na višino pristojbine. Predstavljal si je, da bi [[znamka|znamke]] z različno nominalno vrednostjo tiskali v snopih podobnim zvezkom, jih nato izrezali in prilepili na pismo.<br />

Kljub temu, da bi upoštevanje Koširjevih predlogov prineslo nedvomne koristi, ga je doletela tipična usoda izumitelja – nihče ga ni toplo sprejel. S svojim predlogom, ki je bil v tistem času in prostoru očitno preveč revolucionaren, je nehote zmotil interese nadrejenih. Ob njegovi zavrnitvi je bil sicer pohvaljen za »opaženo hvalevredno prizadevanje, da bi koristno služili poštnemu uradu«, vendar so ga že pred tem premestili na nižje in slabše plačano mesto v državnem knjigovodstvu v [[Ljubljana|Ljubljani]]. <br />

Leta [[1836]] se je srečal s trgovskim potnikom '''Gallawayem''' iz [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] ter mu zaupal svojo zamisel in načrte o svoji reformi v plačevanju poštnine. Danes se domneva, da je takrat trgovski potnik na nek način posredno ali neposredno Koširjevo zamisel posredoval '''[[Rowland Hill|Rowlandu Hillu]]''', ki še danes velja za uradnega izumitelja poštne [[znamka|znamke]]. Njuni ideji se sicer ne ujemata popolno, a neke osnovne povezave kljub vsemu o(b)stajajo (Rowland je uvedel le zamenjavo tedanjega obračunavanja ožigosanih pisemskih ovojnicah v gotovini).<br />

Glede na prve, vsaj idejne zapise ideje o poštni [[znamka|znamki]], velja kljub vsemu še danes Košir za '''pravega poštnega reformatorja''' in predlagatelja poštne [[znamka|znamke]]. Tega priznanja sam Lovrenc Košir žal ni uspel pridobiti po izidu prve poštne znamke, čeprav je to poskušal dokazati svetu v časopisih, na vrhovni dvorni poštni upravi in celo na '''1. kongresu Mednarodne poštne zveze''' leta [[1874]] v [[Bern]]u. A so vse njegove zahteve in vloge po priznanju, da je bil ravno on prvi idejni tvorec poštne znamke, povsod bodisi zavrnili, ali pa njegova vloga sploh ni prišla na dnevni red zasedanja, kot se je zgodilo v [[Švica|Švici]].

== Viri ==

[[Kategorija{{DEFAULTSORT:Rojeni leta 1804|Košir, Lovrenc]]}}

[[Kategorija:UmrliSlovenski leta 1879|Košir, Lovrencizumitelji]]

[[Kategorija:SlovenskiOsebnosti izumitelji|Košir,s LovrencŠkofjeloškega]]