Spomenik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
Javne spomenike pogosto postavljajo z vsaj dvema dodatnima namenoma: za potrebe komemoracij ali spominskih srečanj in zaradi [[Estetika|estetske]] in [[Umetnost|umetniške]] vrednosti, ki prispeva k lepšemu videzu njegove okolice (npr. [[mesto|mesta]]). Načrtno zgrajena mesta so včasih osnovana okoli spomenikov (primera sta [[Washington]] in [[Brasília]]). Lokacijo [[Washingtonski spomenik|Washingtonskega spomenika]] so si zamislili tako, da bi jim pomagala organizirati deljenje mestne zemlje, še preden so ga začeli povezovati z [[George Washington|Georgeom Washingtonom]]. V starejših mestih so spomeniki postavljeni na točkah, ki so bile pomembne že pred postavitvijo ali pa to postanejo z njo; na trgih, pred javnimi stavbami. Eden od namenov spomenikov je narediti na opazovalca vtis in zbujati občutke moči (naroda, države, politike). V [[Angleški jezik|angleščini]] beseda »monumental« (monumentalen, velik, veličasten; povzeto iz latinščine) opisuje nekaj, kar je veliko in mogočno.
S terminom kulturni spomenik poimenujemo vse pomembne ostaline človekovega dela, njegove ustvarjalnosti, od funkcionalnih zgradb do arheoloških ostalin, ob njih celo izbrano nematerialno ali živo dediščino (npr.: pesmi, običaji, šege in navade, načini priprave jedi in podobno) zaradi njihove starosti, likovne ali tehnične in drugačne izjemnosti, velikosti ali zgodovinske pomembnosti. Med kulturne spomenike strokovnjaki uvrščajo tudi izbrane javne spomenike. Zaradi starosti, velikosti, tehnične izjemnosti je kulturni spomenik npr.: [[Veliki kitajski zid]]. Izjemne kulturne spomenike, kakršen je Kitajski zid, UNESCO uvrsti na seznam svetovne kulturne dediščine, so spomeniki UNESCO. Trenutno je na listi 981 spomenikov ali območij v 160 državah. V Sloveniji imamo štiri območja, ki so na listi svetovne naravne in kulturne dediščine: Škocjanske jame, Mešane bukove sestoje, Kolišča na Ljubljanskem barju in
Javni spomeniki sporočajo [[zgodovina|zgodovinske]] ali (in) [[politika|politične]] informacije. Z njimi se zelo pogosto utrjuje oblast ali kaže svojo moč vladajoči politični sistem (npr. [[Lenin]]ovi kipi v nekdanji [[Sovjetska unija|Sovjetski zvezi]]). Do ljudstva prijaznejša funkcija spomenikov je seznanjanje s pomembnimi dogodki ali osebnostmi iz preteklosti. Navadno se postavlja spomenike mrtvim osebam; redke žive osebe s spomeniki so pogosto diktatorji, kralji, vojskovodje.
Vrstica 15:
Kulturne spomenike, neredko v preobleki čaščenja božanskih vladarjev in bogov ljudje gradimo že tisoče let in velikokrat so najbolj vzdržljivi in najslavnejši simboli starih [[civilizacija|civilizacij]]. [[Egipt|Egipčanske]] [[Piramida|piramide]], grobnice faraonov; simbolni tempelj Atene po zmagah Grkov nad Perzijci - [[Antična Grčija|grški]] [[Partenon|Parthenon]] so postali simboli njihovih civilizacij. Podobna je ena od funkcij cerkva, ki stojijo na grobovih svetnikov. Sodobnejša primera velikih javnih spomenikov sta [[Združene države Amerike|ameriški]], v Franciji izdelan [[Kip svobode]] in [[Francija|francoski]] [[Eiffelov stolp]], ki sta postala simbola modernih držav. Velike države, ponosne na vojaško tradicijo, pogosto postavljajo spomenike neznanemu padlemu junaku. Običajno ima vsaka država en sam spomenik neznanemu junaku, ki ga postavijo na pomemben prostor glavnega mesta.
Slovenija je kot samostojna država postavila malo kakovostnih javnih spomenikov. Pogoste so standardne betonske piramide, izdelane kot protitankovske ovire ali zidovi z napisi. Po osamosvojitvi je nastal bolj kakovosten spomenik, posvečen žrtvam vojne, ki ga je na robu Žal oblikoval Marko Mušič. Isti avtor je zasnoval največji slovenski spomenik v spominskem parku Teharje, ki je posvečen žrvam povojnih pobojev. Čisto arhitekturni spomenik, sestavljen iz ploščadi in dveh zidov stoji v Ljubljani in je posvečen [[Spomenik žrtvam vseh vojn|žrtvam vojn]].
== Tipi javnih spomenikov ==
| |||