Orange je bila prvotno galska naselbina ''Arausio'', pri kateri se je leta [[105 pr. n. št.|105 pred Kristusom]] odvijala [[bitka pri Aurasiu|bitka]], v kateri so plemena [[Kimbri|Kimbrov]] in [[Tevtonski viteški red|Tevtonov]] hudo porazila dve rimski legiji.
Rimsko naselbino so ustanovili leta [[35 pr. n. št.|35 pr. Kr.]] veterani druge galske [[rimska legija|rimske legije]] kot ''Colonia Julia Firma Secundanorum '''Arausio''''', ki je postala središče obsežnega ozemlja severne Provanse. Kraj, sprva poimenovan po galskem vodnem božanstvu, je šele kasneje dobil povezavo s sadjem [[pomaranča|pomaranče]]. V 4. stoletju je bila v njem ustanovljena škofija, ki je gostila dve sinodi ( v letih 441, 529). Slednja je bila pomembna zaradi [[Pelagij]]eve [[Pelagianizem|herezije]]. Škofija je obstajala vse do [[francoska revolucija|francoske revolucije]], ko je bila formalno ukinjena s [[konkordat (1801)|konkordatom]] leta 1801, njeno ozemlje pa je bilo priključeno škofiji v [[Avignon]]u.
Suvereni [[karolingi|karolinški]] [[grof]]je Oranga, glej [[Oranski]], so izvirali iz 8. stoletja, nasledstvo je prešlo na gospostvo [[Baux]], ki je postalo povsem neodvisno z razpustitvijo [[Arležansko kraljestvo|Arležanskega kraljestva]] po letu 1033. Leta 1163 je bil Orange znotraj [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetorimskega cesarstva]] povzdignjen na raven [[Kneževina Orange|kneževine]].
