Clermont se uvršča med najstarejša francoska mesta. Prvič ga je omenil kot ''Nemessos'' (keltsko posvečeni gozd) [[Stari Grki|grški]] geograf [[Strabon]]. Leta [[52 pr. n. št.|52 pred Kristusom]] se je v njegovi bližini odvijala slavna [[bitka pri Gergoviji]], v kateri so [[Kelti|keltska plemena]] [[Arverni|Arvernov]] pod [[Vercingetorix]]om premagala [[Gaj Julij Cezar|Cezarjevo]] vojsko. Po rimskem zavzetju se je preimenoval v ''Augustonemetum'', po [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarju Avgustu]]. V 5. stoletju je pokrajina postala tarča Vizigotov, leta [[475]] postala del njihovega [[Vizigotsko kraljestvo|kraljestva]], v 6. stoletju pa pripadla [[Franki|Frankovski državi]]. Leta [[848]] se je mesto preimenovalo v ''Clairmont'', po gradu ''Clarus Mons'', v tem času je bilo tudi škofijsko mesto. Leta [[1095]], na Clermontskem zboru, je [[papež Urban II.]] pridigal v podporo [[Prva križarska vojna|prvi križarski vojni]] za osvoboditev Jeruzalema od muslimanskega sveta. V letu [[1120]] so domači grofje kot protiutež moči duhovščine ustanovili kraj ''Montferrand''. Leta [[1551]] Clermont postane kraljevo mesto, v letu [[1610]] pa neodtujljiva kronska lastnina.
[[15. april]]a [[1630]] je ''Edikt iz [[Troyes]]a'' združil kraja Clermont in Ferrand v enotno mesto, kar je bilo potrjeno v letu [[1731]] s strani [[Ludvik XV. Francoski|Ludvika XV.]] in njegovega drugega zveznega edikta. V želji po ohranitvi njegove neodvisnosti je Ferrand večkrat neuspešno zahteval nazaj svojo samostojnost (1789, 1848, 1863).
