Memfis, Egipt: Razlika med redakcijama

===PtolomejskoPtolemajsko obdobje===

Leta 332 pr. n. št. se je [[Aleksander Veliki]] v Ptahovem templju v Memfisu kronal za egipčanskega faraona in začel grško obdobje egipčanske zgodovine. Mesto je obdržalo svoj položaj, zlasti verski, tudi potem, ko je oblast prevzel Aleksandrov general [[Ptolomej I.|PtolomejPtolemaj I. Soter]]. Po Aleksandrovi smrti leta 323 pr. n. št. je PtolomejPtolemaj poskrbel, da so njegovo telo prepeljali iz [[Babilon]]a v Memfis, kjer so ga svečeniki v Ptahovem templju balzamirali. PtolomejPtolemaj je poudarjal, da je Aleksander uradno izrazil željo, da bi bil pokopan v Egiptu. Po Aleksandrovem pokopu so makedonski kralji skladno z običaji zahtevali egipčanski prestol zase. [[PtolomejPtolemaj II.]] je Aleksandrov sarkofag prenesel v [[Aleksandrija|Aleksandrijo]] v kraljevo grobnico, zgrajeno prav zanj. Natančna lokacija grobnice se je pozabila. Po Elijanu je videc Aristander napovedal da bo ''»dežela, v kateri bo Aleksander pokopan, za vedno srečna in neosvojljiva«.''

V Egiptu je zavladala [[PtolomejskaPtolemajska dinastija]], s katero se je začelo postopno propadanja Memfisa. Ptolomej Ptolemaj I. je v Egiptu uvedel kult [[Serapis]]a s središčem v Sakari. V tem obdobju se je začel razvijati sakarski [[Serapeum]]. Zgradila se je Dvorana pesnikov, tempelj pa se je okrasil z dromosom in drugimi elementi grške arhitekture. Slava Serapisovega kulta se je razširila tudi preko meja države, ko so Ptolemajevi nasledniki njemu v čast zgradili veliko aleksandrijski Serapeum, pa je začela pojemati.

Faraona [[PtolomejPtolemaj IV.]] in [[PtolomejPtolemaj V.]] sta leta 216 oziroma 196 pr. n. št. objavija tako imenovana ''Memfiška dekreta''. Delegati visoke duhovščine iz celega kraljestva so se zbrali na sinodi pod pokroviteljstvom visokega Ptahovega svečenika in prisotnosti faraona, da bi začrtali državno versko politiko za naslednje obdobje, določili dajatve in takse, postavili nove osnove zanje in za plačevanje davka ptolomejskimptolemajskim vladarjem. Dekreta sta bila vklesana na stele v treh pisavah - [[demotska pisava|demotski]], [[hieroglif]]ski in [[Grški alfabet|grški]], da bi ju razumeli vsi podložniki. Najslavnejša stela je [[Kamen iz Rosette]], ki je v 19. stoletju omogočil razvozlanje stare egičanske pisave.

Razen teh so obstajale tudi pogrebne stele, ki so dale vpogled v rodoslovje memfiške visoke duhovščine. Duhovščina je bila z vladajočo dinastijo v Aleksandriji povezana do te mere, da so bili nekateri visoki svečeniki poročeni s ptolomejskimiptolemajskimi princesami, kar je še bolj utrdilo medsebojne vezi.

* [[Diodor Sicilski]], grški zgodovinar, ki je mesto obiskal v 1. stoletju pr. n. št. in opisal mesto med vladavino PtolemejevPtolemajev.<ref> Diodorus Siculus. ''Bibliotheca historica'' (Vol I), Ch. I, §12, 15 in 24; Ch. II, § 7, 8, 10, 20 in 32.f.</ref>