Edfu: Razlika med redakcijama

'''Edfu''' ali '''Idfu''', antični '''Behdet''' ([[Arabščina|egiptovsko arabsko]] إدفو‎‎, Edfu), je mesto v [[Egipt]]u na zahodnem bregu [[Nil]]a med Esno in [[Asuan]]om. Ima približno 60.000 prebivalcev. V njem je bil ptolomejskiptolemajski [[Hor]]ov tempelj in antično naselje Tell Edfu. Kakšnih pet kilometrov severno od mesta so ostanki piramid.

Mesto je slovelo po velikem ptolomejskemptolemajskem Horovem templju, zgrajenem med letoma 237 in 57 pr. n. št., ki je najbolj ohranjen od vseh Horovih templjev v Egiptu. Zgrajen je iz blokov [[peščenjak]]a na mestu, kjer je stal manjši tempelj in Novega kraljestva. Usmerjen je od vzhoda proti zahodu, se pravi proti Nilu.

Ostanki starodavnega naselja na Tell Edfu (Grič Edfu) so približno 50 m zahodno od ptolomejskegaptolemajskega svetišča, levo od starejšega tempeljskega [[Pilon (stavbarstvo)|pilona]]. Naselje je bilo znano kot ''Wetjeset-hor''. Njegovo latinsko ime ''Apollinopolis Magna'' je nastalo iz starogrškega imena Απολλινόπολις, Apollinόpolis. Po zapisih v ''[[Notitia Dignitatum]]'' je bil v ''Apollo superior'' nastanjen del [[II. legija Traiana Fortis|II. legije ''Traiana Fortis'']].

Četudi je Tell Edfu za turiste skromen in neprivlačen, je v resnici spomenik, ki vsebuje več dokazov o egipčanski zgodovini in je za arheologo mnogo bolj zanimiv kot ptolomejskoptolemajsko svetišče. Velik del naselja je precej uničen, vendar dovolj ohranjem za pridobivanje podatkov vse do preddinastičnega obdobja. Podatki dajejo vpogled v razvoj Edfuja kot podeželskega naselja od konca Starega kraljestva do bizantinskega obdobja. Edfu je bil upravno središče drugega [[nom]]a [[Gornji Egipt|Gornjega Egipta]] in je imel pomembno vlogo v regiji. Najstarejši del mesta, zgrajen v poznem Starem kraljestvu, stoji na vzhodnem delu griča nedaleč od ptolomejskegaptolemajskega templja. Mesto se je razcvetelo v Prvem vmesnem obdobju, ko se je zelo razširilo proti zahodu. Zanimivo je, da je bil Edfu eno od redkih naselij v južnem Egiptu, ki je cvetelo v času, ko je večina mest v Egiptu, predvsem v Nilovi delti, gospodarsko upadala.

Gomila Tell Edfu je na nekaterih delih ohranjena do višine 20 m in vsebuje popolne arheološke sekvence naseljenosti od Starega kraljestva do grško-rimskega obdobja, se pravi več kot 3000 let zgodovine. Osrednji del najdišča je leta 1921 in 1922 raziskoval Henri Henne iz Instituta za arheologijo v [[Lille]]u. Njegova skupina je odkrila ostanke majhnega svetišča iz poznega ptolomejskegaptolemajskega obdobja, morda [[Oziris]]ovo kapelo [[Psametik I.|Psametika I.]] Henneju sta sledila Octave Guéraud leta 1928 in Maurice Alliot leta 1931. Raziskovala in izkopavala sta vsak svoje aspekte ostankov naselja. Zgornji sloji naselja vsebujejo bizantinske, rimske in grške ostanke in v jugozahodnem kotu pokopališče iz Starega in Srednjega kraljestva. Slednje je raziskovala francosko-poljska odprava leta 1937-1939 pod vodstvom B. Bruyèreja, J. Manteuffela in Kazimierza Michałowskega in izsledke objavila v treh ločenih delovnih poročilih. Od leta 1939 do 2001 ni bilo na žalost nobenih podrobnih raziskav in odkritij. Izjema so bile raziskave Barryja Kempa z [[Univerza v Cambridgeu|Univerze v Cambridgeu]]. Od leta 2001 projekt Tell Edfu vodi Nadine Moeller iz Orientalskega instituta [[Univerza v Chicagu|Univerze v Chicagu]]. Sedanje delo je osredotočeno na vzhodni del najdišča, v katerem so odkrili upravno središče starega mesta z ostanki stebriščne dvorane iz poznega Srednjega kraljestva in veliko žitnico, v kateri so se hranile mestne rezerve žita. Žitnica je iz drugega vmesnega obdobja (17. dinastija). Arheologi so izkopali najmanj sedem okroglih silosov s premerom 5,5 do 6,5 m,ki so največji, kar so jih odkrili v kakšnem staroegipčanskem mestnem središču.

V helenističnem obdobju in Rimskem cesarstvu je bilo mesto znano kot Apollonopolis Magna ali Apollinopolis Magna (gško πόλις μεγάλη Ἀπόλλωνος, pólis megále Apóllonos,<ref>Strabon xvii. str. 817; Agartarch str. 22; Plinij. v. 9. s. 11; Plutarh Is. et Osir. 50; Aelijan. Hist. An. x. 2; PtolomejPtolemaj. iv. 5. § 70; Ἀπολλωνία, Štefan Bizantinec s. v.; Ἀπολλωνιάς, Hierocles. str. 732; It. Ant. str. 160, 174; Not. Imp. Orient. c. 143.</ref> latinsko Apollonos Superioris [urbs]). Po [[Ptolemaj|Ptolemaju]] je Apollinopolis spadal v Hermontitski nom, vendar se ga običajno obravnava kot glavno mesto noma Vedžes-Hor.<ref> Smith, William, ur. (1854–1857). ''Dictionary of Greek and Roman Geography''. London: John Murray.</ref> V rimskem obdobju je bil sedež dela rimske II. legije ''Traiana''. Meščani so bili sovražniki [[krokodil]]a in hkrati njegovi častilci.

Vhod v večji apolinopolski tempelj tvori 15 m visok portal (πυλών, [[Pilon (stavbarstvo)|pilón]]), obdan z dvema kriloma (πτερά, pterá) v obliki prisekane piramide, visoke 33 m. Krili sta visoki deset nadstropij z okroglimi okni za vstop svetlobe. V njih so bile verjetno sobe ali spalnice svečenikov in služinčadi templja. Na podpornikih vrat sta bila v načrtu dva kamnita bloka, ki naj bi domnevno nosila glavi dveh kolosalnih kipov. Za vhodom je velik kvadraten prostor, obdan s stebriščem. Na nasprotni strani je [[Portik|portik]] (pronaos), visok 16 m, ki ima tri vrste po šest stebrov z različnimi bogato okrašenimi [[Kapitel|kapitéli]]. Tempelj je 44 m širok in 129 m dolg z vhodoma na nasprotnih straneh. Vsi zidovi so v celoti prekriti s hieroglifi. Glavno dvorišče se po širokem stopnišču spušča v portik. Celoten kompleks je obzidan s 6,1 m visokim in zelo debelim obzidjem. Podobno kot drugi egipččanski templji, je tudi ta služil tudi kot trdnjava. Čudoviti skrbno izdelani kipi so iz ptolomejskegaptolemajskega obdobja. Najstarejši del templja je dal zgraditi [[PtolomejPtolemaj VI. Filometor]] leta 181 pr. n. št.