Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjena 2 zloga ,  pred 1 letom
pravopis
[[Image:Al Khazneh 02.jpg|thumb|Detajl fasade.]]
 
'''Al-Khazneh''' (arabsko الخزنة; 'Zakladnica') tudi '''Khazne al-Firaun''' (arabsko خزنة الفرعون ''Chaznat al-Firʿaun''‚ ‚Faraonova zakladnica‘), je ena najizrazitejših stavb v starodavnem arabskem mestu [[Nabatejsko kraljestvo|Nabatejskega kraljestva]], [[Petra (Jordanija)|Petra]]. Kot pri večini drugih stavb v tem starodavnem mestu, vključno zs samostanom (arabsko ''[[Ad Deir]]''), je bila ta struktura izklesana v [[peščenjak]].
 
Verjamejo, da je struktura [[mavzolej]] nabatejskega kralja Areta IV. iz 1. stoletja našega štetja. Konstrukcijo so izdelali najeti grški mojstri. <ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=YmZ9DAAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization|pages=17|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=KFNCaZEZKYAC&pg|title=The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63|pages=97|accessdate=15 April 2018|publisher=Yale University Press|first=Judith|last=McKenzie|year=2007}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=9Y49DwAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization|pages=56|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2017}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=u_-GBAAAQBAJ&pg|title=Art in the Hellenistic World: An Introduction|pages=18|accessdate=15 April 2018|publisher=Cambridge University Press|first=Andrew|last=Stewart|year=2014}}</ref> Je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Jordanije in regije. Postalo je znana kot ''Al-Khazneh'' ali ''Zakladnica'' v začetku 19. stoletja, po tem, da so [[beduini]] verjeli, da so tukaj zapuščeni zakladi.
[[Slika:ETH-BIB-Felsgrab Khazne al-Firaun, Petra-Abessinienflug 1934-LBS MH02-22-0074.tif|thumb|1934, brez tretjega stebra z leve]]
 
Fasada ''Zakladnice'' je verjetno najbolj znana v Petri. Je skoraj 40 metrov visoka in 25 metrov široka in je bila zasnovana v helenističnem slogu. Ime so ji dali beduini. Ti so sumili o bogatem zakladu v veliki žari na vrhu fasade. Vendar stavba ni zakladnica, temveč grobnica. Mogoče je bila ustvarjena za nabatejskega kralja Areta IV., ki je vladal od okoli leta 9. pr. n. št. do 40. n. št. Drugi raziskovalci datirajo Al-Khazneh šele v 2. stoletje, v čas cesarja [[Hadrijan]]a. Nad [[portik]]om šestih [[korintski slog|korintskih]] [[steber|stebrov]] se dviga majhenpolkrožen [[tolos]], ki ga obdajata dva templja s polzatrepom. Med stebri so preostali [[relief (umetnost)|relief]]i. Na vrhu okroglega templja se lahko vidijo luknje na 3,5-m visoki žari od streljanja. Žara je, tako kot celotna stavba in druge kraljeve grobnice Petre, predvsem iz trdne kamnine.
 
Dve stranski komori, ki sta vrezani v skalo in glavna komora so brez okrasa in prazne. Desni atrij je verjetno vseboval [[sarkofag]]. Glavna komora je bila pravokotna in imela dve stranski in glavno nišo.
 
== Učinek turizma ==
Leta 1812 je mesto Petra in Al-Khazneh ponovno odkril švicarski raziskovalec [[Johann Ludwig Burckhardt]]. Ker je Zahodna Evropa še naprej raziskovala Bližnji vzhod, se je turizem razširil. Do leta 1920 je bil blizu Petre odprt majhen hotel. Medtem ko Petra ni bila tako priljubljena, kot so bila večja mesta, kot je Kairo, je turizem začel spreminjati gospodarstvo in socialno strukturo ljudi beduinov, ki so živeli v bližini <ref name=Shoup>{{cite journal |title=The Impact of Tourism on the Bedouin of Petra|first=John |last=Shoup|journal=Middle East Journal|volume=39 |issue=2 |date=Spring 1985 |pages=277–291 |jstor=4327067}}</ref>.
 
Turizem je zdaj glavni vir dohodka v Jordaniji. <ref name=Mustafa>http://www.ccsenet.org/journal/index.php/ass/article/view/11492/8060</ref> Hoteli, trgovine in restavracije so nekaj kilometrov oddaljeni od Petre, ki je ogrožena zaradi vpliva povečanega turizma.
241.600

urejanj