Gentski oltar: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
popravljen samo en razmik med besedama |
||
Vrstica 10:
Čeprav je podoba mešanica mednarodne gotske, bizantinske in romanske tradicije, je oltarna zgodba pomenila velik napredek v umetnosti, v kateri je idealizacija srednjeveške tradicije omogočila natančno opazovanje narave <ref name="Gombrich, E.H. pages 236">Gombrich, E.H., ''The Story of Art'', pages 236–9. Phaidon, 1995. ISBN 0-7148-3355-X</ref> in predstavitev ljudi. Zdaj izgubljen napis na okvirju je navajal, da je Hubert van Eyck, ''maior quo nemo repertus'' (večji kot kdor koli), začel delati oltar, končal pa ga je Jan van Eyck, ''arte secundus'' (drugi najboljši na tem področju), leta 1432. Prvotno zelo okrašen izrezljan zunanji okvir in varovalna obloga, ki naj bi bila po predvidevanjih usklajena z barvanim [[krogovičje]]m, sta bila med [[reformacija|reformacijo]] uničena; morda je bil na njej nameščen mehanizem za premikanje kril in celo predvajanje glasbe.
Ohranjene plošče so bile ogrožene med izbruhom [[ikonoklazem|ikonoklazma]] in poškodovane v požaru. Nekatere so bile v preteklosti prodane, nekatere pa so bile zaplenjene med vojno. Nemci so med prvo svetovno vojno odnesli več plošč, a so jih kasneje vrnili v stolnico svetega Bava. Leta 1934 sta bili ukradeni dve plošči, ''Pravični sodniki'' in ''Janez Krstnik''. Kmalu zatem je bila plošča Janeza Krstnika vrnjena, plošča ''Pravični sodniki'' pa še vedno manjka. Leta 1945 so Nemci oltar vrnili po tem, ko je bil večino druge svetovne vojne skrit v solnem rudniku, ki je močno poškodoval barvo in lak. Belgijski umetniški restavrator Jef Van der Veken je s prizadevanjem obnovil in izdelal kopijo manjkajoče plošče.
== Avtorstvo ==
| |||