Petra (Jordanija): Razlika med redakcijama

dodanih 19.491 zlogov ,  pred 2 letoma
dodano iz en wiki
(dopolnjeno)
(dodano iz en wiki)
 
Mesto je dostopno skozi 1,2 kilometra dolgo sotesko, imenovano Siq, ki vodi neposredno do Al-Khazneh. Znana po svoji arhitekturi in sistemu vodovoda se Petra imenuje tudi ''Rožnato mesto'' zaradi barve kamna, iz katerega je izklesana <ref name="Jordan Tourism board">[http://www.visitjordan.com/Default.aspx?Tabid=63 Major Attractions: Petra], Jordan tourism board</ref>. Od leta 1985 je na seznamu Unescove svetovne dediščine. UNESCO jo je opisal kot »eno izmed najdragocenejših kulturnih značilnosti človeške kulturne dediščine« <ref name="unesco">{{cite web|url=http://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/326.pdf |title=UNESCO advisory body evaluation |format=PDF |accessdate=2011-12-05}}</ref>. Leta 2007 je bil Al-Khazneh glasovan kot eno od [[novih sedem čudes sveta]] <ref>{{cite web|url=http://world.new7wonders.com/about-n7w/the-founder/|title=The project founder Bernard Weber - A Short History - World of New7Wonders|work=World of New7Wonders}}</ref>. Petra je simbol Jordanije in je njena najbolj obiskana turistična znamenitost. Leta 2010 je bilo 1 milijon obiskovalcev, v naslednjem obdobju je prišlo do padca zaradi regionalne nestabilnosti. Vendar pa se je število turistov v zadnjem času spet povečalo, leta 2017 jo je obiskalo okoli 600.000 turistov.
 
== Geografija ==
[[Plinij starejši]] in drugi pisci identificirajo Petro kot glavno mesto Nabatejcev in središče njihove trgovine. Petra je obkrožena z visokimi skalami, skoznjo ob večjih padavinah občasno teče potok, in je imela prednosti trdnjave. Obvladovala je glavne trgovske poti, ki so jo prečkale do [[Gaza (mesto)|Gaze]] na zahodu, v [[Bosra|Bosro]] in [[Damask]] na severu, v Akabo in Leuce Come na [[Rdeče morje|Rdečem morju]] in čez puščavo do [[Perzijski zaliv|Perzijskega zaliva]].
[[File:Karta Petra.PNG|thumb|left|Zemljevid Petre]]
[[File:Petra-Roman-Aqueduct.jpg|thumb|left|Ozek prehod (Siq) ki vodi do Petre]]
Izkopavanja so pokazala sposobnost Nabatejcov, da nadzorujejo oskrbo z vodo, kar je pripeljalo do vzpona puščavskega mesta in ustvarilo umetno [[oaza|oazo]]. Območje dosežejo [[vodna ujma|hudourniške poplave]], arheološki dokazi pa kažejo, da so Nabatejci nadzorovali te poplave z uporabo [[jez]]ov, [[zbiralnik vode|zbiralnikov]] in [[vodovod]]a. Te inovacije so shranjevale vodo za daljša obdobja suše in omogočile mestu, da se je uspelo razvijati. <ref>{{cite web|url=http://nabataea.net/waterw.html |title=Petra: Water Works |publisher=Nabataea.net |accessdate=2011-12-05}}</ref><ref>{{cite web|author=Lisa Pinsker |url=http://www.agiweb.org/geotimes/june04/feature_petra.html |title=Geotimes – June 2004 – Petra: An Eroding Ancient City |publisher=Agiweb.org |date=2001-09-11 |accessdate=2011-12-05}}</ref>
 
V antičnih časih se je Petri morda lahko približalo z juga po poti, ki je vodila preko planote, okoli Jabal Harouna ("Aaronova gora"), kjer je lokacija Aronove grobnice, [[Aron]]a, [[Mojzes]]ovega brata. Drug pristop je bil mogoč na visoki planoti proti severu. Danes se večina sodobnih obiskovalcev približa mestu z vzhoda. Impresivni vzhodni vhod vodi strmo navzdol skozi temno, ozko sotesko (na nekaj mestih le 3-4 m široka), ki se imenuje Siq ("jašek"), naravna geološka značilnost, oblikovana iz globokega razcepa v [[peščenjak]]u in služi kot vodna pot, ki teče v Wadi Musa. Na koncu ozke soteske stoji Petrina najbolj znamenita ruševina, Al-Khazneh (znana pod imenom "Zakladnica"), ki je bila vklesana v peščenjakovo pečino. Medtem ko je v izjemno ohranjenem stanju, obraz strukture zaznamujejo stotine lukenj, ki so jih naredila lokalna beduinska plemena, ki so upala, da bodo našla bogastvo, o katerem se govorilo, da je v njem skrito <ref>{{cite web|url=http://www.robertfulford.com/petra.html |title=Robert Fulford's column about Petra, Jordan |publisher=Robertfulford.com |date=1997-06-18 |accessdate=2014-02-06}}</ref>.
 
Malo dlje od ''Zaklasnice'', ob vznožju gore imenovane ''en-Nejr'', je masivno gledališče, ki je postavljeno tako, da omogoča pogled na številne grobnice. Na točki, kjer se dolina odpre v planoto, se lokacija mesta razkriva z uničujočim učinkom. [[Amfiteater]] je bil med gradnjo vklesan v pobočje in v več grobnic. Pravokotne vrzeli med sedeži so še vedno vidne. S treh strani ga skoraj obdajajo rožnate gorske stene, razdeljene v skupine z globokimi razpokami in obložene z izrastki, izrezani iz skale v obliki stolpov.
 
== Zgodovina ==
=== Domordna oblast ===
Do leta 2010 pr. n. št. so se prvi kmetje naselili v Beidhi, predkeramično naselje severno od Petre <ref>{{cite web|title=A Short History|url=http://www.petranationalfoundation.org/history.html|publisher=Petra National Foundation|accessdate=13 February 2014}}</ref>. Petra je navedena v egipčanskih zapisih o pohodih in [[Amarnska pisma|Amarnskih pismih]] kot so ''Pel, Sela'' ali ''Seir''. Čeprav je bilo mesto ustanovljeno sorazmerno pozno, je tam že od nekdaj stalo svetišče. Židovski zgodovinar Josephus (približno 37-100) opisuje območje, ki so ga naseljevali Madianiti že leta 1340 pr. n. št., in da je narodu vladalo pet kraljev, ki so mu rekli: »Rekem, mesto, ki nosi to ime je uvrščeno najvišje v deželi Arabcev in ga do danes imenuje celoten arabski narod, po imenu njenega kraljevega ustanovitelja, Rekeme: Petra ga imenujejo Grki« <ref>{{cite web|last=Josephus|first=Flavius|accessdate=6 August 2016|title=Jewish Antiquities (iv.vii.§1) Translated by H. St. J. Thackeray|url=http://www.loebclassics.com/view/josephus-jewish_antiquities/1930/pb_LCL490.79.xml?mainRsKey=zBRKmE&result=1&rskey=O69i4Z |doi=10.4159/DLCL.josephus-jewish_antiquities.1930|publisher=Harvard University Press, 1930}}</ref>. Slavna arhitektura Petre in druga nabatejska mesta so imela pogosto grške arhitekte. <ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=YmZ9DAAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization|pages=17|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2016}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=KFNCaZEZKYAC&pg|title=The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63|pages=97|accessdate=15 April 2018|publisher=Yale University Press|first=Judith|last=McKenzie|year=2007}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=9Y49DwAAQBAJ&pg|title=A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization|pages=56|accessdate=15 April 2018|publisher=Routledge|first=Vernon O.|last=Egger|year=2017}}</ref><ref>{{cite book|url=https://books.google.us/books?id=u_-GBAAAQBAJ&pg|title=Art in the Hellenistic World: An Introduction|pages=18|accessdate=15 April 2018|publisher=Cambridge University Press|first=Andrew|last=Stewart|year=2014}}</ref>
 
Nabatejci so bili med mnogimi nomadskimi beduinskimi plemeni, ki so zavzeli Arabsko puščavo in se selili s svojimi čredami, kjer koli so našli pašnike in vodo. Seznanili so se z območjem v raznih letni časih in se trudili preživeti v slabih letih, ko so sezonske padavine izostale. Čeprav so Nabatejce najprej dajali v aramejsko kulturo, so sodobni znanstveniki zavrnili teorijo o tem. Namesto tega arheološki, verski in jezikovni dokazi potrjujejo, da so severno arabsko pleme <ref>{{cite book|url=https://books.google.jo/books?id=A0BdsFRX55cC|title=Arabs in the Shadow of Israel: The Unfolding of God's Prophetic Plan for Ishmael's Line|accessdate=8 July 2016|publisher=Kregel Academic|first=Tony|last=Maalouf|year=2003}}</ref>.
 
[[Semitski jeziki |Semitsko]] ime mesta, če ni Sela, še ni znano. Odlomek v [[Diodor Sicilski|Diodora Sicilskega (xix. 94-97), ki opisuje ekspedicije, ki jih je Antigon I. poslal proti Nabatejcem leta 312 pr. n. št., je treba razumeti, da bi osvetlili zgodovino Petre, toda "petra" (skala), kot se imenuje naravna utrdba in kraj pribežališča ne more biti ustrezno ime; opis pa pomeni, da metropola še ni obstajala, čeprav so jo tam uporabljali Arabci <ref>Diodorus Siculus' account of Antigonus' expedition to Arabia, xix, [http://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Diodorus_Siculus/19E*.html#93 section 95 (note 79)].</ref>.
[[File:RekemInscription.jpg|thumb|Napis Rekem]]
 
Ime "Rekem" je bilo vpisano v skalno steno Wadi Musa nasproti vhoda v Siq. Vendar je Jordanija zgradila most čez Wadi in ta napis je bil pokopan pod betonom. <ref>{{cite web|title=History of Petra|url=http://www.terhaal.com/history-petra|publisher=Terhaal Adventures|accessdate=2015-09-10}}</ref>
 
=== Srednja antika ===
[[File:Petra-5.JPG|thumb|left|Splošen pogled]]
[[File:Great Temple, Petra, Jordan4.jpg|thumb|Antični stebli Velikega templja]]
Leta 106, ko je bil Cornelius Palma guverner Sirije, je bil del Arabije pod vladavino Petre vključen v [[Rimsko cesarstvo|Rimski imperij]] kot del ''Arabia Petraea'' in postal njena prestolnica. Domača dinastija se je končala, vendar je mesto še naprej uspevalo. V tem času je bila zgrajena rimska cesta Petra. Stoletje kasneje, v času [[Aleksander Sever |Aleksandra Severa]], ko je mesto na vrhuncu svojega sijaja, se kovanje kovancev zaključi. Ni več gradnje razkošnih grobnic, ki se očitno pojavijo v neki nenadni katastrofi, kot je na primer invazija neoperzijske moči pod [[Sasanidsko cesarstvo |Sasanidskim imperijem]]. Medtem ko je [[Palmira]] (cvetela med 130-270) postajala pomembna in privlačila arabsko trgovino, se je pomen Petre zmanjševal. Vendar se zdi, da se je obdržala kot verski center. Na tej lokaciji je bila zgrajena še ena rimska cesta. Epifan iz Salamisa (c.315-403) piše, da je bil v njegovem času 25. decembra praznovan praznik v čast device Khaabou (Chaabou) in njenega potomstva Dušara. Dušara in al-Uzza sta bili dve od glavnih božanstev mesta, ki sta sicer vključevala mnogo idolov drugih bogov, kot sta Allat in Manat <ref>''The Religious Life of Nabataea'', Chapter Two, 2013, Peter Alpass</ref>.
 
=== Pozna antika do zgodnjega srednjega veka ===
Petra je hitro padla pod rimsko vladavino, v veliki meri zaradi revizije trgovskih poti na morju. Leta 363 je potres uničil številne stavbe in uničil sistem vitalnega upravljanja voda <ref>{{cite news| url=https://query.nytimes.com/gst/fullpage.html?res=9D03E3DF143EF934A25753C1A9659C8B63 | work=The New York Times | title=ART REVIEW; Rose-Red City Carved From the Rock | first=Grace | last=Glueck | date=2003-10-17 | accessdate=2010-05-22}}</ref>. Zadnji prebivalci so mesto zapustili (dodatno oslabili še drugi velikanski potres leta 551), ko so Arabci leta 663 osvojili regijo. [Staro mestno jedro Petre je bila glavno mesto bizantinske province Palaestina III. in v in okoli Petre so bile v bizantinski dobi izkopane številne cerkve. V eni od njih je bilo odkritih več kot 150 papirusov, ki so vsebovali predvsem pogodbe. Razvaline Petre so bile predmet srednjeveške radovednosti in ob koncu 13. stoletja jih je obiskal egiptovski sultan Bairbars.
 
=== 19. stoletje ===
[[File:Gravkammare 2.jpg|thumb|View of the Royal Tombs in Petra]]
Prvi Evropejec, ki jih je opisal, je bil med potovanji leta 1812 švicarski popotnik [[Johann Ludwig Burckhardt]]. Takrat je grška cerkev v Jeruzalemu upravljala škofijo v Al-Karaku po imenu Battra (باطره v arabščini in Πέτρας v grščini) in med Jeruzalemskimi kleriki je vladalo mnenje, da je bil Kerak starodavno mesto Petra. <ref name="Burckhardt1822">{{cite book|author=John Lewis Burckhardt|title=Travels in Syria and the Holy Land|url=https://books.google.com/books?id=R9N70FsNRNYC|year=1822|publisher=J. Murray}}</ref>
 
Škotski slikar David Roberts je obiskal Petro leta 1839 in se vrnil v Anglijo s skicami in zgodbami o srečanju z lokalnimi plemeni.
 
Ker so bile strukture zaradi starosti poškodovane, so mnoge grobnice postale ranljive za tatove in ukradeni so bili številni zakladi. Leta 1929 je štiričlanska ekipa, ki so jo sestavljali britanski arheologi Agnes Conway in George Horsfield, palestinski zdravnik in strokovnjak za folkloro dr. Tawfiq Canaan in danski znanstvenik dr. Ditlef Nielsen, izkopali in raziskali Petro <ref>Conway, A. and Horsfield, G. 1930. Historical and Topographical Notes on Edom: with an account of the first excavations at Petra. The Geographical Journal, 76 (5), 369–390.</ref>.
 
Številne svitke v grščini in datirane iz bizantinskega obdobja so odkrili v izkopani cerkvi blizu templka Krilatega leva v Petri decembra 1993 <ref>[http://www.nationalgeographic.com/archaeology-and-history/archaeology/lost-city-petra/ Petra-National Geographic]</ref>.
 
=== T. E. Lawrence ===
[[File:Comparative Petra siq.jpg|thumb|Siq leta 1947 (levo) in leta 2013 (desno)]]
Oktobra 1917 so se, kot del splošnih prizadevanj za preusmeritev osmanskih vojaških virov od britanskega napredovanja pred tretjo bitko v Gazi, uprli Arabci v Petri pod vodstvom britanskega oficirja [[Thomas Edward Lawrence |T. E. Lawrenca]] (Lawrence Arabski) proti osmanskemu režimu. Beduinske ženske, ki so živele v bližini Petre in pod vodstvom žene šejka Khallila, so se zbrale, da se bodo borile v uporu mesta. Uporniki so ob podpori britanske vojske uničili osmanske sile <ref>Thomas, Lowell, ''With Lawrence in Arabia'', The Century Co., 1924, pps. 180–187</ref>.
 
=== Pozno 20. stoletje: vpis na seznam Unescove dediščine ===
Bidoul / Bidul ali beduine jordanska vlada leta 1985 prisilno preselila iz njihovih jamskih bivališč v Petri v Umm Sayhoun / Um Seihun, pred Unesco-vim postopkom imenovanja. Opremili so jih s stanovanjsko zgradbo z nekaj infrastrukture, vključno s kanalizacijo in odvodnim sistemom. Med šestimi skupnostmi v regiji Petra je Umm Sayhoun ena manjših skupnosti. Vas Wadi Musa je največja na območju, ki ga večinoma naseljujejo Layathnah beduini in je zdaj najbližje naselje centru za obiskovalce, glavni vhod skozi Siq in splošno arheološko najdišče. Umm Sayhoun omogoča dostop do povratne poti na najdišče, Wadi Turkmaniyeh za pešce <ref>{{cite web|url=http://www.go2petra.com/guide_inside_clickmap.htm|title=Map of the area from the go2petra website}}</ref>.
 
Območje Petre je bilo 6. decembra 1985 vpisano na seznam svetovne dediščine. V popularni anketi leta 2007 je bilo imenovano tudi za eno od Novih 7 čudes sveta.
 
Bidouli spadajo v enega izmed plemen Bedu, katerih kulturno dediščino in tradicionalne spretnosti je Unesco poskusno vpisal na seznam nematerialne kulturne dediščine leta 2005 in dokončno leta 2008 <ref name=bedu>{{cite web| title= The Cultural Space of the Bedu in Petra and Wadi Rum |url= http://www.unesco.org/culture/ich/index.php?lg=en&pg=00011&RL=00122 |publisher=UNESCO Culture Sector |accessdate=2015-06-02}}</ref>.
 
V letu 2011 je po 11-mesečnem načrtovanju projekta uprava Petre za razvoj in turizem v sodelovanju z DesignWorkshop in JCP s. r. l objavila strateški glavni načrt, ki napoveduje razvoj regije Petra. Namenjen je usmerjanju načrtovanega razvoja regije na učinkovit, uravnotežen in trajnosten način v naslednjih 20 letih v korist lokalnega prebivalstva in Jordanije na splošno. Kot del tega je bil za Umm Sayhoun in okolico razvit strateški načrt <ref>[http://www.pdtra.gov.jo/UploadedFiles/PDETRA_Folder/English/communities%20master%20plans/Umm%20Sayhoun%20Strategy.pdf Petra Development and Tourism Region Authority in Association with DesignWorkshop and JCP s.r.l: ''Strategic Plan for Umm Sayhoun and surrounding areas''] Accessed 8 April 2017</ref>.
 
Proces oblikovanja strateškega načrta je upošteval potrebe območja s petih vidikov:
* socialno-ekonomski vidik
* perspektiva arheološkega parka Petra
* perspektiva turističnega produkta Petre
* perspektiva rabe zemljišč
* okoljski vidik
 
=== Petra danes ===
[[File:Al khazneh.jpg|thumb|Petra ponoči]]
[[File:Petra-7.JPG|thumb|alt=|Turistična zanimivost]]
27 lokacij v Petri je dostopnih na Google Street View. <ref>[http://www.google.com/maps/streetview/#petra Google Street View – Explore natural wonders and world landmarks<!-- Bot generated title -->]</ref>
 
Leta 2016 so arheologi s satelitskimi posnetki odkrili veliko, prej neznano monumentalno zgradbo, ki je bila zasuta pod peskom Petre. <ref>{{cite journal|last1=Parcak|first1=Sarah|last2=Tuttle|first2=Christopher A.|title=Hiding in Plain Sight: The Discovery of a New Monumental Structure at Petra, Jordan, Using WorldView-1 and WorldView-2 Satellite Imagery|journal=Bulletin of the American Schools of Oriental Research|date=May 2016|issue=375|pages=35–51|jstor=10.5615/bullamerschoorie.375.0035|issn=0003-097X}}</ref><ref>{{cite news|title=Archaeologists discover massive Petra monument that could be 2,150 years old|url=https://www.theguardian.com/world/2016/jun/09/petra-buried-monument-discovered-jordan|accessdate=10 June 2016|work=The Guardian|date=10 June 2016}}</ref><ref>{{cite news|title=Massive New Monument Found in Petra|url=http://news.nationalgeographic.com/2016/06/space-archaeology-satellite-petra-ancient-city-discovery-jordan-monument/|accessdate=10 June 2016|work=National Geographic|date=8 June 2016}}</ref>
 
== Težave ==
Arheološka lokacija trpi zaradi množice groženj, vključno z propadom antičnih struktur, erozijo zaradi poplav in neustreznim odtekanjem deževnice, izločanjem soli<ref>Heinrichs, K., Azzam, R.: "Investigation of salt weathering on stone monuments by use of a modern wireless sensor network exemplified for the rock-cut monuments in Petra / Jordan – a research project '' International Journal of Heritage in the Digital Era, Volume 1, Nr. 2 / Juni 2012, S. 191–216</ref>, neustreznim obnavljanjem starodavnih struktur in netrajnostnim turizmom<ref name = ICOMOS2004>[https://web.archive.org/web/20051018040549/http://www.international.icomos.org/risk/2004/jordan2004.pdf Icomos.org]Heritage at Risk 2004/2005: Petra</ref>. Zadnji se je bistveno povečal zlasti po letu 2007, zaradi široke medijske pokritosti med novimi sedmimi čudesi sveta za internet in mobilne telefone. <ref>{{cite news |url = http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |title = Heritage Conservation Grips Jordan's Petra Amid Booming Tourism |publisher = Xinhua |date = November 3, 2007 |deadurl = yes |archiveurl = https://web.archive.org/web/20090918212011/http://news.xinhuanet.com/english/2007-11/03/content_7006318.htm |archivedate = September 18, 2009 |df = }}</ref>
 
V poskusu zmanjšanja vpliva teh groženj je bil leta 1989 ustanovljen Petra National Trust (PNT). Sodeloval je s številnimi lokalnimi in mednarodnimi organizacijami v projektih, ki spodbujajo varovanje, ohranjanje in zaščito mesta Petra<ref>{{cite web |url=http://www.petranationaltrust.org/UI/ShowContent.aspx?ContentId=1 |title=Petra National Trust-About |publisher=Petranationaltrust.org |accessdate=2011-12-05 |deadurl=yes |archiveurl=https://web.archive.org/web/20111228122554/http://petranationaltrust.org/ui/ShowContent.aspx?ContentId=1 |archivedate=2011-12-28 |df= }}<!-- Live again 30 March 2017 --></ref>. Poleg tega sta Uesco in ICOMOS nedavno sodelovala pri objavi svoje prve knjige o človeških in naravnih grožnjah občutljivim območjem svetovne dediščine. Petro so izbrali kot prvi in najpomembnejši primer ogrožene krajine. Knjiga, izdana leta 2012, ''Turizem in upravljanje arheološke dediščine v Petri: vodnik za razvoj ali uničenje?'', je bila prva v seriji pomembnih knjig, ki so obravnavale samo naravo teh poslabšanih stavb, mest, območij in regij. Naslednje knjige v vrsti poslabšanih območij Unescove svetovne dediščine bodo vključevale [[Machu Picchu]], [[Angkor Wat]] in [[Pompeji|Pompeje]].
 
People for the Ethical Treatment of Animals (PETA) so leta 2018 objavili videoposnetek, ki izpostavlja zlorabo delovnih živali v Petri. PETA je trdila, da so živali prisiljene nositi turiste ali vleči vozove vsak dan. Videoposnetki so pokazali pretepanje in bičanje delovne živali, pri čemer se je mučenje intenziviralo, ko so živali zrušile. PETA je razkrila tudi nekatere ranjene živali, vključno kamele z muhami, ki so jih napadle na odprte rane<ref>{{Cite news |url=http://www.bbc.com/news/world-middle-east-42692743 |title=Jordan urged to end animal mistreatment at Petra site |last=Usher |first=Sebastian |date=January 16, 2018 |newspaper=BBC News |access-date=February 28, 2018}}</ref>. Jordanski organ, ki upravlja mesto, se je odzval z odprtjem veterinarske klinike in s širjenjem zavesti med upravitelji živali. <ref>{{cite web|url=http://jordantimes.com/news/local/stakeholders-take-steps-address-animal-abuse-petra|title=Stakeholders take steps to address animal abuse in Petra|work=Saeb Rawashdeh|publisher=The Jordan Times|accessdate=19 April 2018|date=5 April 2018}}</ref>
 
{{wide image|Koenigsgraeber.jpg|1000px|align-cap=center|Grobnice na južnem delu mesta}}
 
== Sklici ==
26.968

urejanj