Ubežna hitrost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m m/dp/slog
Vrstica 1:
'''Ubéžna hitróst''' (tudi '''[[druga kozmična hitrost|drúga kózmična hitróst]]''') je v [[fizika|fiziki]] za dano [[gravitacijsko polje]] najmanjša [[hitrost]], ki jo [[telo]] potrebuje, da se brez [[pogon]]a neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v [[tir]]u na določeni razdalji od izvora. Na telo pri tem ne sme delovati nobena zunanja [[sila]] razen sile [[težnost]]i (tedaj je na primer telo brez [[raketa|raketnega]] pogona), ne sme biti [[trenje|trenja]] (na primer med [[Zemlja|Zemljinim]] [[ozračje]]m - kar odgovarja [[prosti pad|prostemu padu]]) in ne sme biti [[gravitacijsko valovanje|gravitacijskega valovanja]] (na primer pri zelo masivnih telesih kot so [[nevtronska zvezda|nevtronske zvezde]] ali [[črna luknja|črne luknje]]). V nekaterih primerih so za dva ali več izvirov drugačni pogoji. Drugače pa je telo [[točkasto telo|masna točka]], katerega [[masa]] je zanemarljiva glede na maso izvora. Ubežna hitrost je v splošnem tako hitrost, ki jo mora telo doseči, da »pobegne« gravitacijskemu polju.
 
Ubežna hitrost je neodvisna od [[smer]]i in je [[skalar]]na količina, tako da samo [[ime]] niti ni primerno. Pravilno bi jo imenovali »ubežna velikost hitrosti«. Najpreprostejši način, s katerim pridemo do enačbe za ubežno hitrost, je s pomočjo [[prvi zakon termodinamike|energijskega zakona]]. Telo mora imeti vsaj toliko [[kinetična energija|kinetične energije]] kakršen je porast [[potencialna energija|potencialne energije]] za premik do neskončne višine.
Vrstica 5:
Ubežna hitrost je opredeljena še strožje kot začetna hitrost, ki je potrebna za [[gibanje]] od začetne [[točka|točke]] v gravitacijskem potencialnem polju do neskončnosti. Ali drugače, telo, ki se začne gibati iz mirovanja v neskončnosti in pada proti masi, bo prispelo do površine s hitrostjo, enako ubežni. Po navadi je začetna točka na površini [[planet]]a ali [[naravni satelit|naravnega satelita]]. Na površini Zemlje je ubežna hitrost približno 11,2 [[meter na sekundo|km/s]]. Na višini 9000 km v »vesoljskem prostoru« je nekaj manj kot 7,1 km/s.
 
Za telo, ki se [[vrtenje|vrti]] okoliokrog svoje [[os vrtenja|osi]] je ubežna hitrost glede na njegovo površino odvisna od smeri vrtenja. Vrtilna hitrost Zemlje na [[ekvator]]ju je 465 m/s proti vzhodu in je ubežna hitrost proti vzhodu glede na Zemljino površino približno 10,7 km/s.
 
== Seznam ubežnih hitrosti ==
Vrstica 125:
== Glej tudi ==
 
* [[zaloga spremembedelte hitrostv]] (zaloga delta v)
* [[gravitacijskigravitacijska katapultmanever]]
* [[gravitacijski izvir]]
* [[problem več teles|problem dveh teles]]
Vrstica 137:
 
{{vesoljski polet}}
 
{{portal|astronomija|{{ispa}}}}
 
[[Kategorija:Astrodinamika]]