Odpre glavni meni

Spremembe

odstranjen 1 zlog ,  pred 1 letom
m
pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
== Življenjepis ==
 
Bernstein se je rodil židovski družini v [[Schöneberg|Schönebergu]]u (današnji del Berlina). Njegov oče je bil po poklicu voznik lokomotive. Po tem, ko je Eduard zapustil šolo, je med letoma 1866 in 1878 delal kot bančni uradnik. Njegova politična kariera se je začela v letu 1872, ko se je pridružil [[socializem|socialistični]] stranki z marksističnimi težnjami, ki je bila bolj znana kot Sozialdemokratische Arbeiterpartei Eisenacher Programms- zagovornica einsenachškega (poimenovan po nemškem mestu Einsenach) nemškega socializma. Kmalu je postal poznan kot njen aktivist. Bernsteinova stranka je bila na dveh volitvah tekmica socialistični stranki, Lassalleansom (Allgemeiner Deutscher Arbeiterverein Ferdinanda Lassalle), vendar te volitve niso bile pomembne. Zato je Bernstein skupaj z [[August Bebel|Avgustom Bebelom]] in [[Wilhelm Liebknecht|Wilhelmom Liebknechtom]] pripravila Einigungsparteitag (kongres združevanja stranke) z lassalleajci v Gothi leta 1875. Kritiziral je znani program Karl Marxove kritike o Gothi, ker je videl v lassalleanski zmagi nad Eisenacherji prednost. Zanimivo je, da je Bernstein kasneje poudaril, da je Liebknecht, katerega imajo mnogi za najmočnejšega marksističnega zagovornika znotraj frakcije Eisenacherjev, predlagal vključitev številnih idej, ki so motile Marxa.
 
Na volitvah v [[Reichstag|Reichstagu]]u leta 1877 je nemška socialdemokratska stranka dobila 493.000 glasov. Vendar pa sta dva poskusa atentata na cesarja [[Viljem II. Nemški|Viljema II]] v naslednjem letu podarila kanclerju [[Otto von Bismarck|Ottu von Bismarcku]] izgovor za uvedbo zakona, ki prepoveduje vse socialistične organizacije, skupščine in publikacije. V poskusu atentata pa ni bil vpleten nihče od socialdemokratov, kljub temu pa je množična reakcija proti "sovražnikom Reicha" povzročila odobravanje Bismarckovega Socialističnega zakona.
 
Bismarckova stroga protisocialistična zakonodaja je bila sprejeta 12. oktobra 1878. Za skoraj vse praktične namene je bila Socialdemokratska stranka prepovedana in je bila po Nemčiji aktivno zatrta. Vendar pa je bilo socialnim demokratom še vedno dovoljeno kandidirati za v Reichstag in to so tudi storili. Kljub resnem preganjanju, ki mu je bila stranka podvržena, je povečala svoj volilni uspeh. Tako pa je dobila 550.000 glasov leta 1884 in 763.000 leta 1887.
Po koncu prepovedi, ki mu je prepovedovala vstop v državo, se je leta 1901 vrnil v Nemčijo. To leto je postal urednik časopisa Vorwärts in član Reichstaga v katerem je sodeloval od leta 1902 do 1918. Glasoval je proti predlogi o oborožitvi leta 1913 skupaj z levim krilom SPD-ja. Kljub temu, da je glasoval za vojne zasluge avgusta 1914, je julija 1915 nasprotoval prvi svetovni vojni in je bil leta 1917 eden od ustanoviteljev samostojne socialistično-demokratične partije Nemčije (USPD), ki je združila socialiste, ki so nasprotovali vojni (vključno reformatorje kot Bernstein, »centriste« kot Kautskya in revolucionarne marksiste kot [[Karl Liebknecht|Karla Liebknechta]]). Ko se je pridružil SPD-ju je bil leta 1919 še vedno član USDP. Od leta 1920 do 1928 pa je bil ponovno član Reichstaga. Leta 1928 se je popolnoma upokojil od političnega življenja.
 
Bernstein je umrl 18. decembra 1932 v [[Berlin]]u. Spominsko ploščo ima postavljeno v Bozener ulici 18, Berlin-Schoneberg, kjer je živel od leta 1918 do svoje smrti. Njegov grob na Eisackestrasse pokopališču je postal zaščiten pod mestom Berlin.
 
 
== Ideja ==
 
Bernsteinovo najpomembnejše delo je Die Voraussetzungen des Sozialismus (1899). Na začetku je bil zaskrbljen z Marxovim predvidevanjem o neizbežnem koncu [[kapitalizem|kapitalizma]]. Pokazal je dejstva, ki nakazujejo, da se Marxova predvidevanja ne bodo uresničila. Opozoril je, da centralizacija kapitalistične industrije, čeprav je pomembna, ne prinese delitve lastništva [[kapital|kapitala]]a, ampak ga še bolj koncentrira.
 
Bernstein je izjavil, da se v podjetniški razred stalno zaposluje iz [[proletariat|proletariata]]a. Zato je treba vse ukrepe, kot so državna ureditev ur dela in določbe o pokojninah, spodbujati. Zato si je želel, da se bi delavski razred vključil v politiko.
 
Bernsteina so napadali tako ortodoksni marksisti, kot tudi radikalni tok, ki ga je vodila [[Rosa Luxembourg]], zaradi njegovega [[revizionizem|revizionizma]]. Bernstein pa je ostal revizionist. Verjel je, da se lahko socializem doseže z kapitalizmom in ne z njegovim uničenjem (z postopnim uveljavljanjem delavskih pravic, bo posledično izginila njihova motivacija do revolucije).
[[Socializem]], je trdila [[Rosa Luxembourg]], se konča s socialno revolucijo. [[Revizionizem]], pa pomeni, da opustimo socialno revolucijo (cilj socialne demokracije) in svoj končni cilj spremenimo v družbeno reformo, v boj med delavci in kapitalisti. Pravi, da je [[revizionizem]] izgubil socializem in se vrnil k [[idealizem|idealizmu]], in da revizionisti podcenjujejo [[anarhija|anarhijo]] kapitalizma, kar bo pripeljalo v njegov propad. Odvrgli so nujnost socializma in upanje o socialistični prihodnosti. [[sindikat|Sindikalisti]], ki so videli uspeh kapitalizma in izboljšanje delovnih pogojev, so večinoma sledili Bernsteinu, medtem ko so se predani intelektualci strinjali z [[Roso Luxembourg]].
 
Čeprav se je Marx strinjal, da bi bil prost trg najhitrejša uresničitev kapitalističnega sistema, je hkrati menil da bi bil to tudi njegov konec, če ne bi bilo [[protekcionizem|protekcionizma]] . Bernstein pa je menil, da bi [[protekcionizem]] prinesel prednost samo peščici ljudi, saj bi bil anti-progresiven, ker bi imel negativen vpliv na množice ljudi. Nemški [[protekcionizem]] je bil osnovan le na [[Avtarkija|avtarkiji]] od sveta (posebej [[VelikaZdruženo kraljestvo Britanija|Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]), ki pa bi samo ustvaril konflikt med [[Nemčija|Nemčijo]] in svetom.
 
 
== Dela ==
== Zunanje povezave ==
{{wikivir}}
* [[https://www.marxists.org/reference/archive/bernstein/index.htm Eduard Bernstein Internet Archive]]
 
{{normativna kontrola}}
 
{{DEFAULTSORT:Bernstein, Eduard}}
[[Kategorija:Nemški politiki]]
[[Kategorija:Politični filozofi]]
{{normativna kontrola}}