Odpre glavni meni

Spremembe

m
pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
'''Španska nasledstvena vojna''' je mednarodni nasledstveni konflikt, ki ni prizadel le [[Španija|Španije]], pač pa tudi velik del [[Evropa|Evrope]] in severno Ameriko, torej večino poznanega sveta. Do takrat se to še ni nikoli zgodilo, zato bi ta konflikt lahko obravnavali kot neke vrste ''svetovno vojno''. Trajala je od leta 1701 do podpisa mirovnega sporazuma, ki je bil sklenjen v [[Utrechtski mir|Utrechtu]] leta 1713. Na eni strani so se borili [[Španski imperij]], [[Francija]] in [[Bavarska]], drugo stran pa so predstavljali [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]], Združene Holandske province, [[Sveto rimsko cesarstvo]], Portugalska kraljevina in [[Savojci]].
 
==Vzroki==
[[Slika:Spanish Empire-World Map.png|thumb|400x400px|Španski imperij.]][[Karel II. Španski]], španski kralj med leti 1665 in 1700, je kot zadnji predstavnik [[Habsburška monarhija|Habsburške]] dinastije umrl 1. novembra 1700. Ker je bil brez nasledstva, je njegova smrt sprožila različna vprašanja v zvezi s prihodnostjo Španije. Španski imperij, čeprav finančno in politično v krizi, je v tistem času veljal za največji imperij na svetu, ki je imel v posesti najpomembnejše svetovno tržišče. Njegove urejene prekomorske trgovske zveze in evropski teritorij so imele velik pomen za kontinentalno ravnovesje. Vse navedeno je pri ostalih vladarjih takratnega časa vzbudilo velike ambicije, da bi na španski prestol postavili enega izmed članov svoje družine. Praktično vse vladarske družine v Evropi so bile na nek način v sorodstvenem razmerju s špansko krono in večina teh sorodnikov je bila po smrti Karla II. Španskega prepričanih, da imajo pravico do nasledstva na prestolu, kar je bil tudi glavni vzrok za začetek španske nasledstvene vojne.
 
Poleg tega pa v zgodovinarskih krogih prevladuje prepričanje, da so si bili vsi takratni evropski vladarji enotni glede pomembnosti razdelitve tega velikega imperija na manjše dele, ker bi sicer zedinjenje s katerokoli izmed ostalih držav pomenilo občuten premik v razmerju sil na svetu. V tem smislu torej ni šlo za določanje, kdo bo naslednik, temveč kdo bodo nasledniki in kaj si bo vsak od njih pridobil. <ref>Lynn, J. A.: ''The Wars of Louis XIV 1667–1714'', 1999. ISBN 0582056292</ref> <ref>Kamen, H.: ''Philip V of Spain: The King who Reigned Twice'', 2001. ISBN 0300087187</ref>
 
== Filip V. Španski pride na oblast ==
[[Slika:Habsburg dominions 1700.png|thumb|400x400px|Habsburške posesti leta 1700. Niso vključene španske prekomorske kolonije. Z delitvijo Habsburžanov na dve veji leta 1713 so rdeče pobarvana ozemlja pripadla novi španski dinastiji.]][[Slika:Felipe V de España.jpg|levo|sličica|Uradni portret kralja '''Filipa V. Španskega''' (1683-1746)|351x351_pik]][[Karel II. Španski]] je bil zadnji moški naslednik španskega prestola, ni imel ne bratov, ne sinov. Imel pa je dve sestri, Marija Terezija je bila poročena z [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV. Francoskim]], Margarita pa z [[Leopold I. Habsburški|Leopoldom I. Habsburškim]]. Obe družini bi lahko zahtevali pravice do nasledstva, saj je med [[Habsburška monarhija|Habsburško]] in [[Bourboni|Borbonsko]] dinastijo že kar dve stoletji obstajala tesna sorodstvena vez. Ne glede na vse je Karel II. v svoji zadnji oporoki prestol zapustil [[Filip V. Španski|Filipu V. Španskemu]] (vnuku Ludvika XIV. Francoskega). V njej sta bili omenjeni tudi dve zahtevi, ki pa ju Filip V. v času svojega vladanja ni izpolnil. Prva je zahtevala, da njegovi nasledniki obdržijo enako obliko sodišč ter način vladanja in da naj se ohrani veljavnost vseh zakonov ter iz njih izhajajočih pravic. V drugi pa je izrazil željo, da se njegov naslednik, Filip V., odpove pravici do nasledstva v Franciji, s čimer bi španska monarhija ostala ločena od francoske. Vseeno je bila izvolitev Filipa V. za naslednika zelo premišljena odločitev, saj je bila prioriteta španske vlade ohraniti enotnost vseh ozemelj Španskega imperija. Ludvik XIV. Francoski je bil v tistem času vladar z največjo močjo v Evropi in zato edini spodoben izvršiti prej omenjeno nalogo.
 
12. novembra 1700 je Ludvik XIV. javno sprejel dediščino pokojnega španskega kralja s tem, da je pismo o prevzemu&nbsp;naslovil na ovdovelo špansko kraljico. Štiri dni kasneje je pred zborom kraljeve družine, visokimi državnimi uradniki in tujimi ambasadorji predstavil vojvodo Filipa iz [[Anjou (grofija)|Anjoua]], ki je zasedel prestol v [[Madrid|Madridu]]u 17. februarja 1701. Ljudstvo ga je sprejelo z velikim veseljem in v upanju na spremembe v monarhiji. Kmalu je Filip V. postal znan tudi pod imenom ''[[Filip V. Španski|Srčni]]''.
 
== Nastanek Velike alianse ==
Možnost, da bi [[Francija]] obvladovala tudi velik Španski imperij in na ta način okrepila svojo hegemonijo v Evropi, je vzpodbudila druge evropske sile, kot na primer [[Kraljevina Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in Združene holandske province, k močnemu nasprotovanju in odločitvi, da podprejo habsburškega pretendenta, nadvojvodo [[Karel VI. Habsburški|Karla VI. Habsburškega]] (sina [[Sveto rimsko cesarstvo|rimsko-nemškega cesarstva]] [[Leopold I. Habsburški|Leopolda I. Habsburškega]]). 20. januarja 1701 so podpisali koalicijo, z namenom, da bi se s skupnimi močmi uprli proti Franciji in podprli habsburškega kandidata. 7. septembra istega leta so ratificirali Haaško pogodbo, s katero je nastala [[Velika aliansa (1689)|Velika aliansa]], katere člani so bili Velika Britanija, Združene Holandske province, Sveto rimsko cesarstvo, [[Prusija]] in večina nemških dežel, ki je [[Ludvik XIV. Francoski|Ludviku XIV.]] in [[Filipu V. Španski|Filipu V.]] maja 1702 napovedala vojno. Leto kasneje so se antiborbonski koaliciji pridružili še [[Portugalska kraljevina]] in [[Savojci]].
 
==Potek vojne==
V drugem obdobju (1706-1711) Francozom ni šlo nič bolje, saj so&nbsp; začeli izgubljali na vseh bojiščih, celo v Ameriki. Leta 1707 se je v bitki pri [[Almansa|Almansi]] špansko-francoski vojski uspelo upreti nasprotnikom in pridobiti Aragon ter Valencijo. Temu je sledilo obdobje vojnega ravnovesja, ki so ga spremljale razne bolezni in lakota. Te so močno prizadele prebivalstvo. Britanci so v tem času osvojili otok [[Menorka]] in [[Barcelona|Barcelono]], kasneje pa so se [[Katalonija]], [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Valencija|Valencia]] zavezali nadvojvodi habsburškemu. Kljub francoskim neuspehom je na koncu v bitki pri [[Brihuega|Brihuegi]] leta 1710 zmagal borbonski pretendent.
 
Tretje obdobje vojne (1711-1712) se je začelo z nepričakovanim prevratom sil po smrti cesarja [[Jožef I. Habsburški|Jožefa I. Habsburškega]], ki ga je nasledil brat [[Karel VI. Habsburški]]. Slednji bi lahko bil namreč tudi španski prestolonaslednik. Protifrancoska zveza si ni mogla dovoliti, da bi [[Habsburžani]] zasegli tudi vsa španska posestva. Poleg tega so bili proti temu zavezniki Habsburžanov, Britanci in Holandci, ki si niso želeli, da bi se obnovil veliki Imperij [[Karel V. Habsburški|Karla V. Habsburškega]]. Utrujenost obeh strani je privedla do diplomatske rešitve konflikta. Francija, sicer popolnoma poražena, je bila poklicana na [[Utrechtski mir|mirovna pogajanja]] za zaključitev nasledstvene vojne. Pogajanja so bila zelo zahtevna in so trajala eno leto. Sporazum je bil podpisan aprila 1713 v [[Utrechtski mir|Utrehtu]]. Francija in Avstrija sta podpisali medsebojni sporazum naslednje leto v [[Rastatt|Rastattu]]u. [[Filip V. Španski]] je bil proglašen in priznan za španskega kralja, v zameno pa se je moral odpovedati vsem pravicam do francoskega prestola. [[Kraljevina Velika Britanija|Velika Britanija]] je obdržala pravice do [[Gibraltarska ožina|Gibraltarja]] in otoka [[Menorka]], [[Habsburžani]] so v zameno dobili večji del španskih teritorijev po Evropi, med drugimi [[Flandrija|Flandrijo]], [[Neapelj]], [[Milano]], [[Luksemburg]] in [[Cardeña|Cardeño]], [[Savojci]] pa otok [[Sicilija|Sicilijo]].
 
Z [[Utrechtski mir|Utrechtskim mirom]] se vojna na [[Iberski polotok|Iberskem polotoku]] ni zaključila, saj je [[Katalonija]] še vedno nasprotovala [[Bourboni|Borbonom]] in ni hotela priznati [[Filip V. Španski|Filipa V.]] kot novega španskega kralja. [[Bourboni|Borboni]] niso imeli druge izbire, kot da jo prisilijo k odstopu z vsemi silami. Zadnji napad se je zgodil 11. septembra 1714 in [[Barcelona]] je kapitulirala štiri dni kasneje. Leta 1705 sta [[Aragonsko kraljestvo|Aragon]] in [[Katalonija]] izgubila vse pravice, s čimer se je zagotovila ponovna združitev Španije pod vladavino Borbonov.<ref>{{Navedi knjigo|title=Historia de España|last=Bajo Álvarez, Gil Pecharromán|first=Fe, Julio|publisher=Sociedad General Española de Librería|year=2003|isbn=84-7143-704-X|location=Madrid|page=127,128|cobiss=23364450}}</ref>
 
==Pogodbeni sporazumi==
* Španija je odstopila Veliki Britaniji [[monopol]] [[trgovina|trgovine]] [[Afrika|afriških]] [[suženjstvo|sužnjev]], pa tudi dovoljenje, da ena angleška ladja enkrat na leto pristane v enem od južnoameriških pristanišč.
* Francija je priznala vsa nova avstrijska posestva v Italiji, to je [[Milanska vojvodina|Milano]], [[Neapeljsko kraljestvo|Neapelj]] in [[Kraljevina Sardinija|Sardinijo]], in je privolila, da se španska posestva na [[Republika Nizozemska|Nizozemskem]] dokončno dodelijo Avstriji.
* [[Bavarska|Bavarskim]] in [[Köln]]skim [[volilni knez|volilnim knezom]] je bilo povrnjeno imetje in položaj. <ref>The new encyclopaedia Britannica, Chicago 1992. COBISS 13736197.</ref>
 
==Sklici==
{{sklici}}
 
== Bibliografija ==
# Valdeón, J., Pérez J. y Julia S. (2003): ''Historia de España''. Barcelona: Espasa Calpe.
# Bajo Álvarez, F., Gil Pecharromán, J. (2003): ''Historia de España''. Madrid: Sociedad General Española de Librería.
# Wikipedia (2016): «Guerra de Sucesión Española»: [[:es:Guerra_de_Sucesión_Española|https://es.wikipedia.org/wiki/Guerra_de_Sucesi%C3%B3n_Espa%C3%B1ola]].
 
==Sklici==
<references />
 
== Zunanje povezave ==
{{commonsKategorija categoryv Zbirki|War of the Spanish Succession}}
*[http://thes.bncf.firenze.sbn.it/termine.php?id=29215 Guerra di successione spagnola]
 
{{normativna kontrola}}
 
[[Kategorija:Španska nasledstvena vojna| ]]
[[Kategorija:Vojne Nemčije]]