Gvano: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
pravopis
m pnp (otok -> država), drugi drobni popravki AWB
 
Vrstica 1:
[[Slika:Guano.jpg|thumb|250x250px|Gnezdo iz gvana v [[Narodni park Paracas|Narodnem parku Paracas]][[Narodni park Paracas|<nowiki/>]], [[Peru]][[Peru|<nowiki/>]]. ]]
[[Slika:Rockall_-_the_most_difficult_island_in_the_world_to_sleep_on_-_geograph.org.uk_-_1048828.jpg|right|thumb|250x250px|Skalna čer Rockall v [[Atlantski ocean|Atlantskem oceanu]], pokrita z gvanom. ]]
[[Slika:GUANO_ROJO_DE_CHILE_VITATERRA.jpg|thumb|250x250px|Rdeči gvano iz [[Čile|Čila]] je razširjen tudi v [[Evropa|Evropi]] kot gnojilo prek Vitaterre-Mirata.]]
[[Slika:Chincha_guano_islands.JPG|thumb|250x250px|Otoki gvana v Chinchi, [[Peru]][[Peru|<nowiki/>]]. 21.2.1863.]]
'''Gvano''' (v [[kečua]][[Kečua|<nowiki/>]] '''''wanu''''') je izvleček iz masivnega nanosa iztrebkov netopirjev, morskih ptičev in tjulnjev v  suhih ali polsuhih okoljih. Kot gnojilo je gvano zelo učinkovit zaradi izjemne visoke vsebnosti treh glavnih sestavin za rast rastlin: [[Dušik|dušikadušik]]a, [[Fosfor|fosforjafosfor]]ja in [[Kalij|<nowiki/>]][[Kalij|kalijakalij]]a. V 19. stoletju je imelo trgovanje z gvanom pomembno vlogo pri razvoju metod intenzivnega poljedelstva, privedlo pa je tudi do formalne kolonizacije odročnih otokov po mnogo delih sveta. V 20. stoletju so ptice proizvajalke gvana postale pomembne za ohranitev. Še danes je gvano zelo cenjen produkt, posebej v ekološkem poljedelstvu. 
 
== Sestava ==
Gvano morskih ptic je bogat z [[Dušik|dušikomdušik]]om, amonijevim oksalatom in [[Sečnina|sečnino]], [[Fosfor|<nowiki/>]][[Fosfor|fosforjemfosfor]]jem in fosfati, poleg zemeljske soli in nečistoč. Gvano, ki izvira izlokalnih svežih nahajališč, kot so otoki Chincha v Peruju, običajno vsebujejo od 8 do 6 % dušika (večina izhaja iz [[Sečna kislina|sečne kisline]]), od 8 do 12 % fosforne kisline in od 2 do 3&nbsp;% enakovrednega kalija.<ref name="SzpakPLOS"><span class="citation publicación" id="CITAREFSzpakLongstaffeMillaireWhite2012">Szpak, Paul; Longstaffe, Fred J.; Millaire, Jean-Francois; White, Christine D. (2012). </span></ref><ref name="SzpakJAS"><span class="citation publicación" id="CITAREFSzpakMillaireWhiteLongstaffe2012">Szpak, Paul; Millaire, Jean-Francois; White, Christine D.; Longstaffe, Fred J. (2012). </span></ref> Sveži iztrebki netopirjev, ki se prehranjujejo z insekti imajo podobne vrednosti dušika kot iztrebki morskih ptic in visoke vrednosti fosfata, vendar ima netopirjev gvano običajno manj gnojilne vrednosti, ker se dušik v jamskih okoljih po navadi sprosti.<ref name="Emerson2007"><span class="citation publicación" id="CITAREFEmersonRoark2007">Emerson, Justin K.; Roark, Allison M. (2007). [[doi:10.3161/1733-5329(2007)9|[261:COGPBF]]2.0.</span></ref>
 
Zemlji s pomanjkanjem organskega materiala lahko izboljšamo plodnost z gnojenjem z gvanom. Ta je sestavljen iz [[Amonijak|amonijakaamonijak]]a,  [[Sečna kislina|sečne,]] [[Fosforna kislina|fosforne]], [[Oksalna kislina|oksalne kisline]] in [[Ogljikova kislina|ogljikovih kislin]], [[Sol|solisol]]i in nečistoč iz zemlje. Kadar izvira iz nahajališč iz [[Pliocen|Pliocena]]a in [[Ledena doba|Pleistocena]] je rdečkaste barve, kadar je novejšega nastanka pa rumenkaste.
 
== Zgodovina ==
Gvano pridobivajo na večjih [[Otok|otokihotok]]ih in otočkih v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], še posebej [[Peru|perujskihperu]]jskih in [[Nauru|naurujskihnauru]]jskih, in v drugih [[Ocean|oceanihocean]]ih (na primer na otoku Juan de Nova). Ti otoki so bili stoletja dom kolonij morskih ptic, zato ima akumulirani gvano veliko metrov globine.
 
'''Otoški gvano''', še posebej z otokov Chincha v [[Peru|Peruju]]ju so izkoriščali v [[19. stoletje|19.]] in na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]], dolgo časa je bil perujski največji izvozni produkt.
 
Leta 1845 se ga začeli izkoriščati in ga zaradi gnojilnih lastnosti so uvažali v države kot so [[VelikaZdruženo Britanija]][[Velikakraljestvo Britanija|<nowiki/>]]Velike Britanije in [[ZdruženeSeverne državeIrske|Združeno Amerikekraljestvo]] in [[Združene države Amerike|<nowiki/>]].
 
Po [[Peru|perujskemperu]]jskem gvanu še vedno obstaja veliko povpraševanje, ker je naravno gnojilo in predvsem zaradi vzpona ekološkega poljedelstva, ki umetna gnojila nadomešča s tistimi z naravnim izvorom.
 
== Umetni gvano ==
Beseda gvano lahko poimenuje tudi mineralno gnojilo, proizvedeno kot imitacija naravnega gvana, običajno s presežkom ribolova, ki ni porabljen za prehrano in se v tradicionalnem ribolovu uporablja za proizvodnjo gnojila. Kot organski material s kalorično vrednostjo se je gvano na začetku 20.stoletja v nekaterih obalnih mestih uporabljal za pridobivanje elektrike, na primer na otoku Isla Cristina (severozahod [[Španija|Španije]]), kjer ga je uporabljala tovarna elektrike, ki je mesto oskrbovala z energijo v prvi tretjini 20. stoletja.<ref name="sosa"><span class="citation libro" id="CITAREFSosa_Rodr.C3.ADguez1975">Sosa Rodríguez, José (1975). </span></ref>
 
== Sklici==
{{Sklici}}
 
== Glej tudi ==
* Geografija Peruja
* Otoki Chicha
* <span style="line-height: 1.5em;">[[Narodni park Paracas]][[Narodni park Paracas|<nowiki/>]]</span>
 
== Sklici==
{{Sklici}}
 
 
[[Kategorija:Gnojila]]