Kisli dež: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
:<math>CO_{2(g)} + H_2O_{(l)} \longrightarrow H_2CO_{3(aq)}</math>
[[Slika:Acid rain woods1.JPG|thumb|220px|Gozd na [[Češka|Češkem]], ki ga je uničil kisli dež]]
Kisle usedline ne izvirajo eeeelele iz padavin ([[megla]], [[sneg]], [[dež]]), ampak tudi iz trdnih delcev (suhe usedline), ki lebdijo v [[zrak]]u. Včasih se plini neposredno absorbirajo v jezerski vodi, v rastlinah in zidovih zgradb. Navedeni plini lahko prepotujejo po zraku tudi po 500 kilometrov na dan, zato onesnaženje s kislim dežjem ne pozna meja. S kislim dežjem so povezane poškodbe in smrt gozdov ter živih bitij v jezerih v [[Skandinavija|Skandinaviji]], drugod po [[Evropa|Evropi]] in vzhodnem delu Severne [[Amerika|Amerike]]. Povzroča tudi poškodbe stavb in [[spomenik]]ov. [[termoelektrarna|Termoelektrarne]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in Evropi sproščajo okoli 8 g žveplovega dioksida in 3 g dušikovih oksidov na proizvedeno kilovatno uro. Po podatkih britanskega oddelka za okolje se mora emisija žveplovega dioksida zmanjšati za 81 %, če hočemo preprečevati škodo v okolju.
 
V letih 1993-95 je irska raziskava odkrila, da je [[Manchester]] mesto, ki je najbol prizadeto s kislim dežjem. Tamkajšnji dež je bil najbolj kisel in je povzročal uničevanje gradbenih kamnin hitreje kot kjerkoli drugje v Evropi (druga mesta, ki so bila vključena v raziskavo, so bila [[Atene]], [[København]], [[Amsterdam]], [[Padova]] in [[Donegal]]). Tudi poskusi merjenj v drugih britanskih mestih ([[Liphook]], [[Hampshire]]) so pokazali podobno sliko.