Alexander Bain: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
popr
Vrstica 1:
'''Alexander Bain''', je bil [[Škoti|škotski]] [[filozof]] in pedagog in pomembna osebnost na področju psihologije, lingvistike, šolskih reform in logike. Napisal je prvi akademski dnevnik psihologije, imenovan Mind (Razum), in bil utemeljitelj znanstvenih metod v psihologiji.
 
= Alexander Bain =
Alexander Bain je bil škotski filozof in pedagog in pomembna osebnost na področju psihologije, lingvistike, šolskih reform in logike. Napisal je prvi akademski dnevnik psihologije, imenovan Mind (Razum), in bil utemeljitelj znanstvenih metod v psihologiji.
 
== Zgodnje življenje in šolanje ==
Alexander Bain je bil rojen 11. julija 1818 v mestu Aberdeen na Škotskem. Bil je sin Georga Baina, veteranskega vojaka in tkalca, in Margaret Paul. Leta 1836 je začel študij na fakulteti Marischal, kjer je bil pod močnim vplivom profesorja matematike, Johna Cruickshanka, profesorja kemije, Thomasa Clarka, in profesorja filozofije narave, Williama Knighta.
 
 
Proti koncu študija je napisal svoj prvi članek za revijo Westminster Review leta 1840. S tem se je začelo njegovo poznanstvo z Johnom Stuartom Millom, s katerim je postal dober prijatelj. Njegova študijska kariera se je usmerila predvsem v filozofijo uma, matematiko in fiziko.
 
 
Leta 1841 je Bain nadomeščal predavanja profesorja moralne filozofije, Dr. Glennieja, in postal stalen učitelj tega predmeta. Pisal je članke za revijo Westminster in pomagal Johnu Stuartu Millu pri knjigi Sistem logike leta 1842. Leta 1843 je napisal svojo prvo kritiko knjige London in Westminister.
 
 
== Kariera ==
 
Leta 1845 je postal profesor matematike in filozofije narave na Univerzi Anderson v Glasgowu. Leto kasneje je opustil delo profesorja in se posvetil pisanju. Leta 1848 se je preselil v London, kjer je delal pod okriljem Edwina Chadwicka in postal član intelektualnega kroga, v katerem sta bila tudi George Grote in John Stuart Mill.
Leta 1855 je izdal svoje prvo delo The Senses and the Intellect (Čuti in pamet) in leta 1859 drugo delo The Emotions and the Will (Čustva in volja). S tem si je pridobil položaj med samostojnimi misleci.
 
 
 
 
== Filozofija ==