Coudenberg: Razlika med redakcijama

[[Image:Paleis op de Koudenberg.jpg|thumb|right|275px|Palača Coudenberg, slika iz 17. stoletja]]

'''Coudenberg''' ali '''Koudenberg''' je majhen hrib v Bruslju, kjerna katerem je bila zgrajena palača Coudenberg. Skoraj 700 let je bil [[grad]], nato pa [[palača]], sedež oblasti grofov, vojvod, nadvojvod, kraljev, cesarjev in guvernerjev, kiv kateri so od 11. stoletja do njegovega uničenja leta 1731 uveljavljali svojo suverenostoblast nad območjem [[vojvodina Brabant|vojvodine Brabant]], zdaj južna [[Nizozemska]] in severna [[Belgija]]. Po več letih izkopavanj so zdaj arheološki ostanki palače in njenih temeljev odprtina zaogled javnostjavnosti.

Okoli leta 1100 so grofje Leuvna in Bruslja zapustili dno dolinedolino Senne in zgradili svoj grad na hribu Coudenberg, od koder bi lahko obvladovali majhno mesto. Z ustanovitvijo vojvodine Brabant leta 1183, ki jo je določil nemški cesar [[Friderik Barbarossa]], je Coudenberg postal pomemben in je bil vključen v prviprvo velikiveliko zidobzidje, zgrajenzgrajeno okoli Bruslja. Lovski park vojvod je vodil bil po hribu na sever, katereganjegov preostanekostanek je zdaj Bruseljski park.

[[Image:Palais du Coudenberg 1659.jpg|left|thumb| Palača in vrtovi Koudenberga leta 1659]]

Z drugim obzidjem mesta, po zasedbi flandrijskega grofa Ludvika II. Flandrijskega leta 1356, grad ni bil več potreben kot primarnaglavna obramba in se je postopoma spremenil v stanovanjsko palačo. Po letu 1430, ko je bil Brabant z dediščino dodan Burgundiji, je [[Filip Dobri]] dogradil nova krila, okrasil park in zgradil ''AulaAulo MagnaMagno'', ogromno dvorano za kraljeve sprejeme in druge ceremoniale. PrvePrvi redneredni sestankesestanki posameznih držav, ki so jih predstavljali delegati srednjega razreda, duhovniki in plemstvo Burgundske Nizozemske, jeso bilbili tukaj leta 1465.

[[File:Hunt of Maximilian, June, Louvre.jpg|thumb| Flamska tapiserija: HuntaMaksimiljan Maximilianana lovu (c.okoli 1531)]]

V tej sobi je leta 1515 Margareta Avstrijska uradno opustila svoje regentstvo v korist Karla Habsburškega, prihodnjega cesarja [[Karel V. Habsburški |Karla V.]], ki je postal vojvoda [[Vojvodina Burgundija |Burgundije]]. V tej isti sobi sose je 40 let kasneje Karel V. odpovedal prestolu v korist svojega sina, španskega kralja Filipa II. Španskega.Med V času svojegasvojim vladanjavladanjem je Karel V. ustvaril trg Bailles (''Baliënplein'' ali ''Place des Bailles'') pred palačo, zgradil galerije in sobe v renesančnem slogu ter Veliko kapelo v poznem gotskem slogu v spomin na starše, [[Filip I. Kastiljski |Filipa Lepega]] in Ivano Kastiljsko.

V 17. stoletju sta pod vladavino suverene Španske Nizozemske nadvojvoda Albert in Izabela ustanovilina svojCoudenbergu dvorustanovila vsvoj Coudenbergudvor. Nadvojvode so obnovili fasadopročelje palače, preoblikovali stavbe in prenovili stanovanja in vrtove. Za zaščito nadvojvode na poti v stolnico, je bila ulica, ki je obkrožala ''AulaAulo Magno'' in kapelo, razširjena skoraj do [[Stolnica sv. Mihaela in sv. GudulaGudule|stolnice sv.svetega Mihaela in Gudulasvete Gudule]] in jo preimenovala v Izabelino ulico (Rue Isabelle). Kot ljubitelji umetnosti so nadvojvode pripeljali na dvor najboljše umetnike tistega časa, med njimitudi [[Jan Brueghel starejši |Jana Brueghla starejšega]] in [[Peter Paul Rubens |Rubens]]a, da okrasijobi okrasili palačo s svojimi deli.

V nočiPonoči 3. februarja 1731 je v kuhinjah izbruhnil [[požar]] in hitro zajel celotno palačo. PogojiZaradi zamrzovanja soje bila otežiliotežena dostavodostava vode in sredstva za gašenje požara soniso bila nezadostnazadostovala. Zjutraj je bila palača v ruševinah z, veliko umetniškimiumetniških deli,del je bilo uničenimiuničenih skupaj z vladnimivladnim arhiviarhivom. Ohranjena je bila samo kapela. Dvor se je preselil drugam. Na žalost ni bilo denarja za obnovo,. zato jeŠele več kotčez 40 let ostala ruševina. Šele, leta 1774, je [[Karel Aleksander Lotarinški]] predlagalruševine zamenjavo ruševinzamenjal s Kraljevim trgom. Zaradi arhitekturnega spopada medneujemanja z gotsko kapelo in okoliškimi stavbami je bila kapela porušena.

Tik ob jugozahodnem kotu BrusljskegaBruseljskega parka ležije Kraljevi trg (''Place Royale'' ali ''Koningsplein''), ki je bil zgrajen na robu stare palače. Prvotno je bil na trgu postavljenstal kip princa Karla Aleksandra Lotarinškega, takrat (1780) guvernerja Avstrijske Nizozemske, delo Petra Antona von Verschaffelta. Kip ni bil konjeniški, temvečKarel Aleksander je kazalstal Karla-Aleksandra,in kiopravljal sevladne je udeležil vladnih zadevzadeve. Na žalost, so ga po francoski revoluciji in med francosko okupacijozasedbo Bruslja, sopretopili ga uničili vrednostiv kovinekovino. Trenutni konjeniški kip je mladikip mladega [[Godfrej Bouillonski|Godfreja Bouillonskega]]. NoviNov kip Karla- Aleksandra je bil sčasoma postavljen v bližini Muzejskega trga.

KraljeviNasproti trgKraljevega natrga Coudenberguje secerkev soočasvetega sJakoba. cerkvijoMed sv.letoma Jakoba1776 nain Coudenbergu. Zgradila1780 sta jo zgradila francoska arhitekta Montoyer in Guimard v klasičnem slogu med letoma 1776 in 1780. V 19. stoletju staso bilabili dodanadodani [[kupola]] in dve stranski krili.

VNa Coudenbergu je še več drugih stavb, vključnotudi zbelgijski Belgijskim uradomurad za splošno računovodstvo / revizijo (''Rekenhof'' ali ''Cour des Comptes''), Kraljeva kapela, zgrajena leta 1761 z notranjostjo v slogu Ludvika XVI., Lotarinška palača in [[Kraljevi muzeji likovnih umetnosti Belgije]].

Ostanki starodavne palače in sosednje stavbe so bili izkopani pod sedanjim nivojem tal in so ohranjeni zpod delnim betonskim pokrovom. OstankeOstanki se lahkoso obišče prekov muzejamuzeju Bellevue in so odlično predstavljeni kot zgodovinski artefaktartefakti. Glavne stavbe v palačipalače so bile približno natam, istikjer lokacijije kot današnjidanes muzej in zelo široka ulica (Rue Royale / Koningstraat). Sosednje kapele in ''Aula Magna'' so stale na mestihtam, kikjer sosta sedajzdaj del BozarBozarja, centra inlepih naumetnosti, severnemin kotuseverni Placekot RoyaleKraljeve / Koningspleinpalače poleg Muzeja glasbenih instrumentov. Nekdanja Izabelina ulica (Rue Isabelle / Isabellastraat) je potekalatekla polegmimo teh stavb. Imela je znatenprecejšen nagib, vendar je sedanja površina RueKraljeve Royaleulice, ki je vzporedna, s stopnjoravna, sajker je bilo celotno območje izravnano v 18. stoletju. Spodnje sobe teh zgradb sov delnopožaru preživeleniso ogenjbile povsem poškodovane in so bile izpostavljenevidne na arheološkem najdišču.

Ohranjeni ostanki, ki sesi jih trenutnoje lahkomogoče obiščeogledati, obsegajoso:

* prostoreprostori, v katerih se nahajaje glavna banketna dvorana v ''Auli Magni''

Na drugi strani RueIzabeline Isabelleulice je po vsej dolžini hiša vplivnih grofov Hoogstraeten, ki jejo (2008) v napredni fazi izkopavanjizkopavajo, da bi se kasnejebo odprlana zaogled obiskovalceobiskovalcem poleg obstoječih ostankov.

== ReferenceViri ==