Zloženka: Razlika med redakcijama

dodan 101 zlog ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
==== Medponski morfem ====
Medponski morfem nastane s pretvorbo slovničnega pomena med predmetnopomenskima besedama (pri prirednih zloženkah lahko tudi med več besedami), ki ju lahko pretvorimo v besedotvorno podstavo. Ta morfem ima lahko le slovnični pomen, ki se v skladenjski podstavi izraža kot končnica, predlog in končnica ali veznik. Njihova vloga je izražanje hierarhiziranega skladenjskega razmerja (priredje, podredje, prisojanje, vezava, primik). Ta hierarhičnost sestavin se ohrani tudi na ravni besedotvornih morfemov, le da spremeni izrazno podobo - njen nosilec niso več končnice, ampak enoglasovni, tudi neglasovni (ničti) medponski morfemi. Pomembno je tudi zaporedje morfemov, ki so v hierarhičnem razmerju, podobno kot je izraženo medbesedno razmerje z besednim redom: zaporedje korenskih morfemov besedotvorne podstave podrednih zloženk ustreza skladenjskemu: <blockquote>''avt-o-garaža'' ← garaža za avto → *''avtna garaža'' oz. ''avtogaraža.'' (Vidovič Muha 2011, 107-108)</blockquote>
 
==== Priponski morfem ====
Pripone zloženk so lahko nastale le s pretvorbo zaimenskega jedra skladenjske podstave ter njegovega ustreznika v razvijajočem členu skladenjske podstave (npr. v prilastkovem odvisniku veznik ''ki''). Pripona pri zloženkah je torej vezana na skladenjsko podstavo, ki vsebuje dve skladenjski razmerji na različnih stopnjah - (podredno) razmerje jedra skladenjske podstave in njenega določujočega člena ter razmerje med predmetnopomenskima besedama, ki se pretvorita v besedotvorno podstavo. Priponsko se obrazili vedno prvo podredno razmerje med jedrom in določujočim členom skupaj z nosilci tega razmerja.
 
Vse pripone zloženk (kot druge priponske tvorjenke) izražajo tudi besedno vrsto tvorjenke: <blockquote>''družbenogospodar-ski ←'' [tak, ki je povezan z] družbenim gospodarstvom; ''bakrorez-ec-ø'' ← [tisti, ki] reže baker. </blockquote>Če je izrazna podoba pripone ničta (tj. glasovno prazna pripona), je njena vloga tudi končniška in tako izraža slovarske (npr. spol) in slovnične (npr. sklon) kategorije: <blockquote>''črnogled-ø'' ← [tak, ki] črno gleda. (Vidovič Muha 2011, 108-110)</blockquote>
 
=== Število in mesto naglasa ===
Priredne zloženke so tiste, pri katerih sta sestavini besedotvorne podstave hierarhično enaki in imajo dvo- ali večjedrno skladenjsko podstavo. Vsebujejo lahko samo medponsko obrazilo, ki je lahko eno- ali celo več kot dvomorfemsko in ki nastane iz vezalnega priredja v skladenjski podstavi, npr.: <blockquote>''sivo-modro-rumen'' ← siv{-ø in} moder{-ø in} rumen, { } → -o-/-e-. </blockquote>Iz prirednega razmerja sestavin skladenjske podstave nastanejo medponskoobrazilne priredne zloženke; iz prirednega razmerja med predmetnopomenskima besedama v prilastkovem odvisniku skaldenjske podstave pa nastajajo obrazilno dvomorfemske priredne zloženke.
 
'''Medponsko-priponske priredne zloženke''' nastanejo iz besedne zveze s stavčnim prilastkom v skladenjski podstavi, v prilastkovem odvisniku sta predmetnopomenski besedi v prirednem razmerju. Takšnih zloženk je zelo malo in so večinoma vezane na jezikovno, ozemeljsko ali narodnostno povezane skupine. Zloženke so samo pridevniške z vrstnim priponskim obrazilom ''-ski''. Primeri:<blockquote>''baltoslovanski ←'' [ta, ki je povezan z] Balt[-i] {in} Slovan[-i], [ ] → -ski, { } → -o-, Balt-, -slovan;</blockquote><blockquote>''srbohrvaški ←'' povezan s Srbi in Hrvati; ''indoevropski ←'' povezan z Indijo in Evropo.</blockquote>'''Enomorfemske priredne zloženke z medponskim obrazilom''' lahko nastanejo iz samostalnikov ali pa iz pridevnikov. Te zloženke se lahko pišejo skupaj ali z vezajem. Med priredne samostalniške zloženke Vidovič Muha uvršča tvorjenke tipa ''Breznik-Ramovš, Vič-Rudnik,'' ki ohranjajo vezaj in veliko začetnico tudi pri drugi sestavini. Priredne pridevniške zloženke nastanejo večinoma iz kakovostnih in vrstnih pridevnikov, ki so v prirednem razmerju. Zapisujejo se z vezajem (zapis brez vezaja nakazuje podredno zloženko). Primeri: <blockquote>''sivozelen'' ← siv {z} zelen{-im} ← siv, na katerem je zelen (= podredna zloženka) : ''sivo-zelen'' ← siv {in} zelen (= priredna zloženka);</blockquote><blockquote>''poljedelsko-živinorejski ←''poljedelski in živinorejski; ''slovensko-nemški'' ← slovenski in nemški.</blockquote>Medponsko obrazilo je v obeh tipih pridevniških zloženk o-jevsko: ''bel-o(-)rdeč, poljedeljsk-o(-)živinorejski.'' Za razliko od podrednih zloženk so priredne dvonaglasne: <blockquote>''sívo-zelèn'' : ''sivozelèn''. (Vidovič Muha 2011, 313-314)</blockquote>
 
=== Delitev zloženk v ''Slovenski slovnici'' ===
* kratično: ''EU ← Evropska unija''; ''SDS ← Socialdemokratska stranka''; ''Tomos ← Tovarna motorjev Sežana''.
 
Pri medponsko-priponski vrsti zlaganja se pogosto spreminjajo slovnične lastnosti prvotne podstave, pri drugemvrsti s samomedponskim obrazilom pa se slovnične lastnosti ravnajo po tistem delu podstave, ki pride na konec zloženke.
 
Tvorbo kratic definira kot kombiniranje krnitve, sklapljanja in obraziljenja s končniškim morfemom. Algoritem predvideva združitev okrajšanih delov prvotnega večbesednega poimenovanja na začetne glasove, zloge ali mešano v eno besedo. Naglas se postavi (večinoma) na zadnji zlog osnove. (Toporišič 2004, 158-159)
15

urejanj