Zloženka: Razlika med redakcijama

'''Ada Vidovič Muha''' v monografiji ''Slovensko skladenjsko besedotvorje''<ref name=":0">{{Navedi knjigo|title=Slovensko skladenjsko besedotvorje|last=Vidovič Muha|first=Ada|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|year=2011|isbn=9789612374839|edition=2. razširjena in dopolnjena|location=Ljubljana|page=|cobiss=}}</ref> zloženko definira kot [[tvorjenka|tvorjenko]] z najmanj dvokorensko besedotvorno [[Podstava|podstavo]] in [[Obrazilo|obrazilom]], ki je nastalo s pretvorbo slovničnega razmerja med predmetnopomenskima besedama v skladenjski podstavi<!-- Skladenjska podstava je ("nestavčna podredna besedna zveza /.../, katere predmetno- in slovničnopomenske sestavine so pretvorljive v tvorjenko." Besedotvorna podstava je po drugi strani del tvorjenke, ki nastal iz korenskega dela besed skladenjske podstave. Ob besedotvorno podstavo se potem razvršča obrazilo.(Vidovič Muha 2011, 331) -->). Od drugih tvorjenk se razlikuje v besedotvorni podstavi in obrazilu. (Vidovič Muha 2011, 110)

Besedotvorna podstava torej nosi konkretni slovarski pomen tvorjenke. V primeru zloženk je nastala po pretvorbi najmanj dveh predmetnopomenskih besed, ki sta v skladenjski podstavi v podrednem ali prirednem razmerju. To razmerje je v besedotvorni podstavi izraženo z definirano razvrstitvijo njenih delov: podrednost implicira določujočo sestavino pred določano ne glede na vrsto prilastka v skladenjski podstavi, prirednost pa ohranitev zaporednosti (predmetnopomenskih) besed iz skladenjske podstave, npr.: <blockquote>''sever-o-vzhod ←'' vzhod {ob} sever {-u}, { } → -o-, sever-, -vzhod; ''rdeč-e-bel'' ← rdeč{-ø in} bel. (Vidovič Muha 2011, 106)</blockquote>