Izpeljanka: Razlika med redakcijama

dodanih 14 zlogov ,  pred 4 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
[[Samostalniška beseda|Samostalniške besede]] izpeljujemo zlasti iz:
 
*[[Glagol|glagolov]]: prerok-0, odpir-ač, propad-0, žag-(a)nje, strel-išče, gnoj-(i)lo;
 
Priponsko obrazilo -ec dodajamo neposredno na soglasniško izglasje podstave (krnimo glagolsko pripono). Primer: govor-iti > govorec, bor-iti > borec. V primeru, da se podstava končuje na korenski samoglasnik, uporabljamo obrazilo -vec (pi-ti > pivec). Obrazilo -lec dodajamo glagolski osnovi, ki se končuje na samoglasnik, npr. kop-(a)lec, mor-(i)lec; razen v primeru, ko imamo pred glagolsko pripono -l ali -lj, tedaj predlaga obrazilo -vec, npr. vol-(i)vec, razstavlj-(a)vec, mol-(i)vec. <ref group=Opomba> Korpus Gigafida potrjuje rabo obeh obrazil (volivec: 46 127 konkordanc, volilec: 30 451 konkordanc), tudi SSKJ² dovoljuje obe različici.</ref> Določena priponska obrazila niso stilno nevtralna (npr. govor-un, liz-un, godrnj-avs, liz-avt, klepet-ulja, namig-uša).
 
*[[Pridevniška beseda|pridevniških besed]]: elegik-0, bel-ič, grd-oba, smern-ica, cvetličn-(j)ak, jabolčn-ik;
*samostalniških besed: čebel-ar, Sloven-ec, gimnazij-ec, stil-izem, alkohol-izem, (tudi modifikacijske izpeljanke: volk-ulja<ref group=Opomba>Toporišič feminative (primer volkulje) uvršča med modifikacijske izpeljanke, čeprav gre verjetno za navadne izpeljanke iz samostalnika (tista, ki je v zvezi z volkom > volkulja).</ref> , tovariš-ija, možak-ar, kozl-ič, bik-ec, čevelj-c, pob-ič, kmet-avs).
 
Toporišič omenja tudi izpeljavo samostalnika iz predložnih zvez (čez-ocean-ka, brez-dom-ec, ob-rob-je). Ada Vidovič Muha, ki izhaja iz skladenjskega besedotvorja, takšne tvorjenke imenuje tvorjenke iz predložne zveze. Obrazilo je pri takšnih tvorjenkah dvomorfemsko, in sicer predponsko-priponsko, predmetnopomenska beseda v skladenjski podstavi pa je obvezno v predložnem sklonu.
[[Pridevnik|Pridevnike]] izpeljujemo zlasti iz:
 
*samostalniških besed: brat-ov, pav-ji, rib-ji, dež-even, prehlaj-en, čebul-ast;
Na podstave moškega in srednjega splola, ki se končujejo na j, č, š, ž, dž, namesto priponskega obrazila -ov, dodamo priponsko obrazilo –ev (npr. kovač-ev, mož-ev, Kettej-ev, za razliko od brat-ov, bolnik-ov). Podstavam ženskega spola dodajamo obrazilo -in (sestr-in), včasih pred to obrazilo dodamo -j-, in sicer pri tistih samostalnikih, ki tak -j dobijo tudi v rodilniku množine (Klia – Klij, Klijin), oz. pri tistih, ki se sklanjajo s končnicami -0, osnova pa se jim končuje na samoglasnik (Maryj-in). Kadar tvorimo pridevniški svojilni zaimek, za podstavo vzamemo rodilniško obliko zaimka (njega - -ov > njego-ov). Pri priponskem obrazilu -ski moramo biti pozorni na izglasje podstave: če je le-to soglasniško, dodamo priponsko obrazilo -ski (maribor-ski), razen v primeru, ko imamo v izglasju podstave soglasnike k, g, h, c, z, s, č, ž – tedaj se ti soglasniki zamenjajo s š, v obrazilu pa izpade s (bolnik – *bolnišski – bolniš-ki).
 
*glagolov: der-oč, voz-en, spoštov-an, gugal-en, prenos-en;
*[[Prislov|prislovov]]: letoš-nji, enkrat-en;
*pridevniških besed: prid-ka-n, drob-čka-n, bled-ičen, laž-ji, bratov-ski, oljn-at.
Pri izpeljavi pridevnika iz pridevnika gre vedno za modifikacijsko izpeljanko. Pomensko torej zaznamujejo neko manjšalnost/ljubkovalnost, večalnost, približevanje, podobnost, ipd.
 
Glagole izpeljujemo predvsem iz:
 
*samostalniških besed: gub-ati, goljuf-ati, berač-iti, gosl-ati, gobc-ati, golobčk-ati se (priponsko-poponski glagol, ker ima pripono in popono);
*pridevniških besed: sladk-ati, mehč-ati, boleh-ati, ljubk-ovati;
*[[Medmet|medmeta]]: čof-ati, hehe-tati, žvrg-oleti, frl-eti;
*glagola (v tem primeru gre za modifikacijske izpeljanke).
V primeru modifikacijskih glagolskih izpeljank<ref group=Opomba> Pri takšnih izpeljankah lahko govorimo o dvodelni besedotvorni podstavi.</ref> ločimo dva tipa izpeljave glede na to, kam se razvršča priponsko obrazilo:
 
== Izpeljava prislovov ==
Prislove izpeljujemo zlasti iz:
*samostalniške podstave: grič-ema, skok-oma;
*pridevniške podstave: tih-oma, prv-ič, poslednj-ič, lep-o;
*glagolske podstave: sed-e, oprim-ši, skriv-oma.
 
 
110

urejanj