Wikipedija

Spletno družbeno omrežje: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
use
Oznake: zamenjano blanking vizualno urejanje
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Spletna družbena''' '''omrežja''' (občasno, kadar ne gre po namenu ali obsegu za družbeni vidik, poimenovana '''socialna''' ali '''družabna omrežja''') so [[aplikacija|aplikacije]], spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo in odražajo [[družbene mreže]] ali družbene odnose med ljudmi, ki imajo npr. skupne interese in/ali aktivnosti. Te spletne aplikacije posameznikom omogočajo:
* ustvarjanje javne ali delno javne podobe znotraj omrežja;
* oblikovanje seznama uporabnikov, s katerimi so povezani in
* prikazovanje in pretok njihovih seznamov povezav in povezav drugih v omrežju.<ref> {{navedi knjigo | first=Nicole | last=Ellison | first=Danah | last=Boyd |year=2007 | title=Social network sites: Definition, history, and scholarship. Journal of Computer-Meduated Communication |}}</ref>
Strani spletnih družbenih omrežij omogočajo uporabnikom deljenje zamisli, dejavnosti, dogodkov in interesov znotraj svojih omrežij – zagotavljajo sredstva za interakcijo med uporabniki preko [[Internet|interneta]] ([[elektronska pošta]], takojšnje sporočanje), »brez konvencionalnih omejitev materialnih virov, bližine in začasnosti.<ref name="Bambina"> {{navedi knjigo | first=Antonia | last=Bambina | year=2007 | title=Online social support: the interplay of social networks and computer-mediated communication | location=Youngstown, New York | publisher=Cambria press}}</ref> Vse to pa temelji na trgih družbenih mrež, ki opredeljujejo kreativne industrije in nove medije, tako, da integrirajo in preoblikujejo nove tehnologije v nove storitve ter vpeljejo različnost tokov novosti v lastniško [[ekonomija|ekonomijo]] <ref name="Zhao"> {{navedi knjigo | first=Elaine Jing | last=Zhao | |year=2011 | title=Social network market: Storytelling on a Web 2.0 original literature site. | publisher=Journal of Research into New Media Convergence: The International Technologies }}</ref>.
Glavni atribut spletnih družbenih omrežij je nudenje posamezniku možnost ohranjanja stikov z ljudmi, ki jih morda sicer ne bi videl nikoli več. Po drugi strani pa lahko s pomočjo spletnih družbenih omrežij posameznik gradi novo obsežnejšo mrežo poznanstev in pridobiva nove prijatelje. Vsi ti spletno zgrajeni odnosi oz. omrežja zajemajo ogromno število uporabnikov interneta, katerih članstvo (participacija) ni trdno – »je izjemno tekoče, z nizkimi socialnimi stroški povezanimi z vstopom ali izstopom.« <ref name="Bambina"/>. Družbena omrežja so tako kot številne druge mreže nekako urejena s pridihom naključnosti. To pa zato, ker si še tako naključne stike, s katerimi se povežemo v večjo mrežo, ne izberemo čisto naključno <ref name="brugg"> {{navedi knjigo | first=Jeroen | last=Bruggeman | year=2008 | title=Social networks: an introduction | location=London, New York | publisher=Routledge}}</ref>. Vsak posameznik ima zavestno ali nezavedno v mislih nekatera merila in pričakovanja, ki naj bi jim njegovi (novi) prijateljski stiki zadostili.
 
== Tipi spletnih družbenih omrežij ==
Na spletnih družbenih omrežjih se uporabniki lahko predstavijo, si oblikujejo svoje družbeno omrežje ter ustvarijo ali ohranjajo stike z drugimi <ref name="vsi"/>. Takšna spletna mesta so lahko poslovno obarvana (npr. LinkedIn.com), romantično usmerjena (npr. [[Friendster.com]]), namenjena deljenju skupnih interesov (npr. [[Myspace.com]]), namenjena študentskemu druženju (npr. [[Facebook]] na začetku) ali vsem (npr. [[Facebook]] danes). <ref name="vsi"> {{navedi knjigo | first=Nicole | last=Ellison | year=2007 | title=The Benefits of Facebook “Friends”: Social Capital and College Students’ Use of Online Social Network Sites | publisher=ournal of Computer-Mediated Communication}}</ref> Tako kot si zunaj tega virtualnega sveta oblikujemo različne interesne skupine, kategoriziramo ljudi glede na to, kaj imamo z njimi skupnega ipd., je tudi na [[splet|spletu]] zgodba enaka. Bistvena je le očitna preprostost ohranjanja in navezovanja stikov z ljudmi z različnih koncev sveta in z različnimi interesi, ki jih v ogromnem in neomejenem realnem svetu morda ne bi niti opazili.
Kakšne tipe družbenih omrežij bomo zasledili, je odvisno od tega, kako se do njih dostopa (npr. prek mobilnega telefona) ter glede na to, kakšne interaktivne storitve nam ponujajo. Če je neko [[Splet|spletno]] družbeno omrežje specializirano za prenos in ogled video vsebin kot npr. [[YouTube]], bomo tam redko našli še kaj drugega, saj gre za omrežje, ki je vsebinsko specializirano za [[video]] vsebine. Večinoma pa je vsem [[Splet|spletnim]] družbenim omrežjem skupna možnost dodajanja komentarjev uporabnikov, obstajajo pa tudi takšna, kjer lahko posameznik z nekaj znaki napiše krajši blog – t. i. mikroblog (npr. [[Twitter]]).
 
== Zgodovina ==
Možnost, da računalniško mreženje omogoči nove oblike računalniško posredovanih družbenih interakcij, je bila znana že zgodaj.<ref>''The Network Nation'' by S. Roxanne Hiltz and Murray Turoff (Addison-Wesley, 1978, 1993)</ref> Prizadevanja o podpori spletnih družbenih omrežij skozi računalniško posredovano komunikacijo so se začela v mnogih zgodnjih spletnih storitvah, vključno z Usenet, ARPANET, LISTSERV in storitvah oglasne deske (BBS). Številne prototipne lastnosti [[splet|spletnih]] družbenih omrežij pa so prav tako bile prisotne v spletnih storitvah, kot so America Online, Prodigy in CompuServe.
 
Zgodnja družbena mreženja se na svetovnem spletu pojavijo v obliki spletnih skupnosti, kot so Theglobe.com ([[1995]])<ref>
{{cite journal | ref=harv
| last=Cotriss | first=David
| date=2008-05-29
| title=Where are they now: TheGlobe.com
| journal=The Industry Standard
| url=http://www.thestandard.com/news/2008/05/29/where-are-they-now-theglobe-com
}}
</ref> , Geocities ([[1994]]) in Tripod.com ([[1995]]). Mnoge teh z mnogo [[splet|spletnih]] strani je začelo razvijati naprednejše funkcije, ki uporabniku olajšajo iskanje in urejanje prijateljev<ref>Romm-Livermore, C. & Setzekorn, K. (2008). Social Networking Communities and E-Dating Services: Concepts and Implications‎. IGI Global. p.271</ref>. Ta novejša generacija družbenih [[splet|spletnih]] strani je zacvetela s pojavom Makeoutclub-a leta [[2000]]<ref>http://www.longislandpress.com/2010/09/30/from-friendster-to-myspace-to-facebook-the-evolution-and-deaths-of-social-networks/</ref><ref>[http://www.bnet.com/videos/gibby-miller-inventing-the-social-network/239462]</ref>, ki mu je leta [[2002]] sledil Friendster<ref>Knapp, E. (2006). A Parent's Guide to Myspace‎. DayDream Publishers. ISBN 1-4196-4146-8</ref> in kmalu postal del [[internet|internetnega]] mainstreama. Leto pozneje mu sledita [[MySpace]] in [[LinkedIn]], in nazadnje še [[Bebo]]. Potrditev porasta popularnosti strani družbenih omrežij pa je z letom [[2005]] pomenil podatek, da je imel [[MySpace]] več ogledov kot [[Google]].
[[Facebook]]<ref>
Steve Rosenbush (2005). [http://www.businessweek.com/technology/content/jul2005/tc20050719_5427_tc119.htm News Corp.'s Place in MySpace], [[BusinessWeek]], July 19, 2005. (MySpace Page Views figures)
</ref>, ustanovljen leta [[2004]], je od takrat postal največje [[splet|spletno]] družabno omrežje na svetu<ref>[http://www.economist.com/business/displaystory.cfm?story_id=9990635 "Social graph-iti"]: Facebook's social network graphing: article from [[The Economist]]'s website. Retrieved on January 19, 2008.</ref>. Poleg njega pa dandanes že skoraj vsaka druga stran uporablja širok nabor modelov družbenega mreženja.
 
== Osnovne značilnosti spletnih družbenih omrežij ==
Zgradba virtualnih prostorov vsekakor omogoča in namiguje na nekatere vrste interakcij, ravno tako kot na naše interakcije vpliva arhitektura fizičnih prostorov. [[Arhitekrura|Arhitekture]] [[splet|spletnih]] družbenih omrežij zajemajo strukturo, obliko in organizacijo, razlikujejo pa se lahko glede na njihov namen in razvijajočo se tehnologijo. Nekatera omrežja imajo tako omejen dostop do oblikovanja profila oz. podobe, nekatera pa na primer drugačna pravila glede tega, kdo lahko naš profil vidi <ref name ="p"> {{navedi knjigo | first=Zizi | last=Papacharissi | year=2009 | title=The Virtual Geographies of Social Networks: A Comparative Analysis of Facebook, LinkedIn and ASmallWorld | publisher=New Media&Society}}</ref>.
Za [[splet|spletno]] mreženje so značilne konvencionalne funkcije. Najpogosteje morajo uporabniki ustvariti svoj profil, ki vsebuje različne informacije o njih. Seveda pa lahko na svoj [[splet|spletni]] oz. podobo naložijo tudi svoje slike, objavijo svoj blog, iščejo druge uporabnike s podobnimi interesi ter zbirajo in delijo seznam stikov. Dodatek uporabniških profilov pa je mesto, kjer so komentarji prijateljev in drugih uporabnikov. Za varstvo uporabnikove zasebnosti imajo [družbena omrežja] navadno ukaze, ki omogočajo uporabniku, da si sam nastavi, kdo lahko vidi njihov profil, jih kontaktira, doda na seznam stikov ipd.
V zadnjih letih je prav tako mnogim različnim [[Organizacija|organizacijam]] postalo skupno ustvarjanje profilov, za promoviranje lastnih produktov in storitev.
Nekatera spletna omrežja imajo še dodatne funkcije, kot npr.: možnost ustvarjanja skupin, ki imajo skupne interese in pripadnosti, možnost nalaganja in predvajanja video datotek ter možnost razpravljanja v forumih. Nenazadnje pa je postalo popularno tudi mobilno družbeno mreženje, ki dodatno poenostavi konstantno povezovanje uporabnikov spletnih omrežij, saj za to ne potrebujejo več zgolj [[Računalnik|računalnika]], obenem pa so lahko »v stiku« s svojimi prijatelji na vsakem koraku.
== Razlika med elektronskimi družbenimi omrežji in tradicionalnimi družbenimi omrežji ==
Najočitnejša razlika med elektronskim družbenim omrežjem, ki vsebuje [[Računalnik|računalniško]] posredovane komunikacije in s "face-to-face" komunikacijo ustvarjenim tradicionalnim družbenim omrežjem je fizična. <ref name="Bambina"/> Nepotrebnost fizične bližine je odlika elektronskega družbenega omrežja, a pomanjkljivost tradicionalnega družbenega omrežja. Teoretično naj bi ta porast popularnosti [[splet|spletnih]] družbenih omrežij obenem pomenila manjšo osebnost v družbenih [[Interakcija|interakcijah]] (manj neposrednih stikov) in izjemno ohlapne odnose, pa vendar v praksi temu ni tako, saj lahko posameznik s pomočjo tovrstnih strani ([[Facebook]], [[Twitter]], [[LinkedIn]] ipd.) enostavneje ohranja prijateljske vezi ali pa celo zgradi nove. [[Socialna omrežja|Družbena omrežja]] tako nikakor ne pomenijo posameznikove izolacije od realnega [[svet|sveta]], ali beg pred realnim v virtualni [[svet]], temveč so njegove [[splet|spletne]] prijateljske in (po)znanske mreže le dodaten pripomoček h gradnji realnih (tradicionalnih) družbenih mrež.
 
== Medosebno komuniciranje ==
Povezovanje uporabnikov v številna spletna [[socialno omrežje|družbena omrežja]] ne pomeni zatona njihovih medosebnih stikov, pač pa le še spodbudi njihovo željo po komuniciranju z ljudmi okoli sebe (v realnem in virtualnem svetu). Še več, strani spletnih družbenih omrežij so postale popularne strani, kjer se razširja kultura mladih, spodbujajo njihovi medosebni odnosi in izmenjujejo kulturni artefakti. Paradoksno pa naj bi ravno z uporabo tovrstnih strani, kot sta npr. Facebook in MySpace, številni pripadniki spletnih družbenih omrežij ogrožali raven svoje medosebne [[interakcija|interakcije]].
[[splet|Spletna]] družbena omrežja so tako učinkovit in na številnih področjih uporaben pripomoček pospeševanja prodaje, reklamiranja, povezovanja s poslovnimi partnerji ali prijatelji, izobraževanja ipd. Področja, kjer je spletno mreženje že skoraj pravilo:
* področje vlade (za enostavno pridobivanje [[javno mnenje|javnega mnenja]] in ohranjanje publicitete),
* poslovno področje (ugoden način promocije in vzpostavljanja povezav za učinkovitejšo prodajo storitev ter način pridobivanja praks in poslovnih priložnosti),
* romantične zveze (lažje iskanje in spoznavanje partnerjev),
* področje izobraževanja (uporabniki se med seboj ali s profesorji lahko pogovarjajo o študijskih temah, delijo [[Informacija|informacije]] ipd.),
* področje zdravstva (možnost povezovanja ljudi s podobnimi težavami ali boleznimi, možnost dodatne raziskave in medsebojno spodbujanje bolnikov).
== Slabosti spletnih družbenih omrežij ==
Poleg vseh pozitivnih lastnostih in doprinosov [[splet|spletnih]] [[Socialna omrežja|družbenih omrežij]], pa je treba omeniti tudi nekatere slabosti le-teh. Kot pri vsaki drugi
[[splet|spletni]] [[aplikacija|aplikaciji]] ali storitvi tudi pri [[splet|spletnih]] [[Socialna omrežja|družbenih omrežjih]] naletimo na morebitne zlorabe in neprijetnosti. Najpogostejše in najbolj problematično je vprašanje zasebnosti. Uporabniki v svojem [[splet|spletnem]] profilu oz. podobi namreč objavijo svoje osebne podatke, ki jih nepridipravi lahko zlorabijo (npr. kraja identitete). Pojavijo se vprašljivo pristni profili, celo dvojni profili, lažni profili in informacije ipd. Problem pa je, da ko enkrat objavimo informacije na [[Internet|internetu]], jih je skoraj nemogoče popolnoma izbrisati. Krivcev za ogrožanje uporabnikove zasebnosti pa je več. Uporabniki lahko nenazadnje objavijo zasebne informacije, ki jih [[splet|spletna]] stran nezadostno zavaruje in tako omogoči tretji strani, da prosto uporablja objavljeno na družbenih omrežjih v različne namene. Včasih nam niti zaščita z [[Geslo|geslom]] ne pomaga. Hote ali ne naši podatki kmalu postanejo dostopni vsem poznanim in neznanim uporabnikom [[Internet|interneta]].
Poleg zlorabe osebnih podatkov in posameznikove zasebnosti pa bomo na straneh [[splet|spletnih]] družbenih omrežij zasledili še vsaj dva druga tipa zlorab: t. i. »trolling« (=čustvena zloraba; žaljenje in norčevanje) ter »[[splet|spletno]] teroriziranje«.
== Trendi ==
Nenehno razvijajoča se uporabnost [[Tehnologija|tehnologije]] in nove uporabnikove zahteve povzročajo pojavljanje družbenih mrež že skoraj na vseh možnih elektronskih napravah. Uporabnik je upoštevan v vseh ozirih in vedno prispeva svoj delež v teh interaktivno usmerjenih aplikacijah, obenem pa ga nič več ne omejuje (ne čas ne prostor niti finančno stanje).
== Glej tudi ==
* [[Internet]]
* [[Socialna omrežja|Družbena omrežja]]
* [[Facebook]]
== Viri ==
{{refsez}}
 
[[Kategorija:Spletne skupnosti]]
[[Kategorija:Spletna družbena omrežja| ]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Spletno_družbeno_omrežje«