Rimsko cesarstvo: Razlika med redakcijama

Vpliv rimskega imperija na vlado, pravo in monumentalno arhitekturo ter na druge vidike življenja na Zahodu ostaja viden še danes. Rimske nazive moči so privzeli nasledniki z imperialnimi pretenzijami, med njimi [[Frankovsko kraljestvo]], [[Sveto rimsko cesarstvo]], [[Kijevska Rusija]] in [[Nemško cesarstvo]].

 

 

Življenje je v vseh mestih v rimskem cesarstvu potekalo približno enako. Rimski državljani so imeli več pravic kot drugi. Ti [[državljani]] so se delili na [[plebejci|plebejce]] in [[patriciji|patricije]]. Ostali so bili večinoma [[sužnji]] in prebivalci [[inozemstvo|inozemstva]] (v 3. stoletju pr. n. št. so dobili tudi ostali poleg plemičev [[volilna pravica|volilno pravico]], kritično stanje in napetosti med slednjima dvema stranema so pripeljale celo do državljanske vojne). Rimsko državljanstvo se je lahko pridobilo le z okoli 30-letnim delom v [[pomožna pehota|pomožni pehoti]]. S tablico o državljanstvu se je državljanstvo prenašalo iz roda v rod. [[Sužnje]] so zajeli večinoma po obleganjih [[mest]] in [[vasi]]. Praktičen primer: Po bitki z [[Galci]] so Rimljani popolnoma strli vojsko. Vasico so oropali, jo požgali, zaplenili živino, orožje. Ženske so posilili ter jih z otroki in nekaj moškimi nagnali na prisilno [[delo]]: v [[rudnik]], v [[suženjstvo]] ali v [[arena|areno]] (kot [[gladiator]]je). Delavci v rudnikih železa, npr. v [[Galija|Galiji]], mnogokrat niso nikoli več videli sonca. Sužnji so garali za manj ali bolj stroge gospodarje. Včasih so jih gospodarji tudi osvobodili (dokaz je bil pergament s pečatom), sužnji pa so imeli tudi težja dela: pogosto so morali poleti z gora privaliti led za pijačo, poleg tega so si pogosto mastne roke na gostijah gosti brisali kar v njihove lase. V areni so se znašli večinoma močni ujetniki, redke ženske, [[bankrot]]iranci, sem in tja tudi državljan, premamljen od nagrad. Trening je bil mučen; pogosto so učitelji silili učence jesti tudi npr. [[pepel]]. Včasih so gradili stavbe, ki so se zaradi velikosti pogosto zrušile. [[Gaj Avgust Oktavijan]] je prvi omejil gradnjo stavb na zgolj tri nadstropja. Ker so bili Rimljani navdušeni vrtnarji, so z okenskih polic verjetno pogosto padali cvetlični lonci. Bogataši so imeli ogromne vile z bazeni in odprtimi dvorišči. Mesta so povezovale močne [[rimske ceste]], voda iz [[akvadukt]]ov, ki so se stekali v vodnjake na glavnem trgu, je bila brezplačna. Ogled javnih iger in kopanje v toplicah je bilo prav tako brezplačno, iz tega je tudi nastalo rimsko pravilo za ohranjanje miru: ''Kruha in iger!'' Prevoze so zaradi dnevnega vrveža raje opravljali ponoči.