→Izpeljava pridevnikov
Brez povzetka urejanja |
|||
|
== Izpeljava pridevnikov ==
Pridevnike izpeljujemo zlasti iz:
*samostalniških besed: brat-ov, pav-ji, rib-ji, dež-even, prehlaj-en, čebul-ast
Na podstave moškega in srednjega splola, ki se končujejo na j, č, š, ž, dž, namesto priponskega obrazila -ov, dodamo priponsko obrazilo –ev (npr. kovač-ev, mož-ev, Kettej-ev, za razliko od brat-ov, bolnik-ov). Podstavam ženskega spola dodajamo obrazilo -in (sestr-in), včasih pred to obrazilo dodamo -j-, in sicer pri tistih samostalnikih, ki tak -j dobijo tudi v rodilniku množine (Klia – Klij, Klijin), oz. pri tistih, ki se sklanjajo s končnicami -0, osnova pa se jim končuje na samoglasnik (Maryj-in). Kadar tvorimo pridevniški svojilni zaimek, za podstavo vzamemo rodilniško obliko zaimka (njega - -ov > njego-ov). Pri priponskem obrazilu -ski moramo biti pozorni na izglasje podstave: če je le-to soglasniško, dodamo priponsko obrazilo -ski (maribor-ski), razen v primeru, ko imamo v izglasju podstave soglasnike k, g, h, c, z, s, č, ž – tedaj se ti soglasniki zamenjajo s š, v obrazilu pa izpade s (bolnik – *bolnišski – bolniš-ki).
*glagolov: der-oč, voz-en, spoštov-an, gugal-en, prenos-en
*prislovov: letoš-nji, enkrat-en
*pridevniških besed: prid-ka-n, drob-čka-n, bled-ičen, laž-ji, bratov-ski, oljn-at
Pri izpeljavi pridevnika iz pridevnika gre vedno za modifikacijsko izpeljanko. Pomensko torej zaznamujejo neko manjšalnost/ljubkovalnost, večalnost, približevanje, podobnost, ipd.
== Izpeljava glagolov ==
| |||