Konfucijanstvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 81:
 
Konfucij noče, da bi ljudje iskali [[bog]]a v sebi ampak v medčloveških odnosih, [[svetništvo]] v [[osama|osami]] je za Konfucija nesmiselno. Osnova urejene družbe je stroga hierarhija. Po Konfucijevem nauku so bili nekateri ljudje drugim [[podrejenost|podrejeni]]. Zanj je bilo samoumevno, da otroci [[spoštovanje|spoštujejo]] starše, da mlajši otroci spoštujejo starejše brate in sestre in da žena spoštuje moža. Ker bi nekateri nadrejeni lahko hitro podlegli skušnjavi in začeli izkoriščati svojo vlogo, si je bilo [[avtoriteta|avtoriteto]] po njegovem nauku potrebno zaslužiti. Nadrejeni so morali skrbeti izključno za [[blaginja|blaginjo]] podrejenih in niso smeli izkoriščati svojega položaja.
 
Konfucijev nauk je zbran v Štirih knjigah (si shu 四書)in petih klasikih (wu jing 五經):
* Štiri knjige
* [[Knjiga zgodovine]] (''Shu jing'') 書經
* [[Knjiga poezije]] (''Shi jing'') 詩經
* [[Knjiga sprememb]] (''Yi jing'') 易經
* [[Spomladanski ter jesenski letopis]] (''Chun qiu lu'') 春秋錄
 
* Pet klasikov
* [[Razprave]] (''Lunyu'') 論語
* [[Veliki nauk]] (''Daxue'')大學
* [[Nauk o sredini]] (''Zhongyong'')中庸
* [[Mencij]] (''Mengzi'') 孟子
* [[Knjiga obredov]] (''Li ji'') 禮記
 
== Vpliv na Kitajsko ==
 
Konfucij je bil najpomembnejša osebnost v kitajski zgodovini. Leta [[130 pr. n. št.]] so Konfucijeva besedila postala temeljna veda za vzgojo [[vlada|vladnih]] [[uradnik]]ov, vzorec se je s prekinitvijo ohranil vse do leta [[1905]], ko je [[Kitajsko cesarstvo|cesarstvo]] propadlo.