Konfucijanstvo: Razlika med redakcijama

 

Konfucij noče, da bi ljudje iskali [[bog]]a v sebi ampak v medčloveških odnosih, [[svetništvo]] v [[osama|osami]] je za Konfucija nesmiselno. Osnova urejene družbe je stroga hierarhija. Po Konfucijevem nauku so bili nekateri ljudje drugim [[podrejenost|podrejeni]]. Zanj je bilo samoumevno, da otroci [[spoštovanje|spoštujejo]] starše, da mlajši otroci spoštujejo starejše brate in sestre in da žena spoštuje moža. Ker bi nekateri nadrejeni lahko hitro podlegli skušnjavi in začeli izkoriščati svojo vlogo, si je bilo [[avtoriteta|avtoriteto]] po njegovem nauku potrebno zaslužiti. Nadrejeni so morali skrbeti izključno za [[blaginja|blaginjo]] podrejenih in niso smeli izkoriščati svojega položaja.

 

Konfucij je bil najpomembnejša osebnost v kitajski zgodovini. Leta [[130 pr. n. št.]] so Konfucijeva besedila postala temeljna veda za vzgojo [[vlada|vladnih]] [[uradnik]]ov, vzorec se je s prekinitvijo ohranil vse do leta [[1905]], ko je [[Kitajsko cesarstvo|cesarstvo]] propadlo.