Zloženka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
==== Podredne zloženke ====
Podredne zloženke imajo skladenjskopodstavno zgradbo <sup>x1</sup>/<sub>x2</sub>, pri čemer je x<sub>1</sub> jedro, x<sub>2</sub> pa določujoči del del. Delimo jih na zloženke z dvomorfemskim medponsko-priponskim obrazilom ter zloženke z enomorfemskim obrazilom.
===== '''1. Medponsko-priponske zloženke (Z<sub>m-p)</sub>''' Pri medponsko-priponskem zlaganju je obrazilo sestavljeno iz medpone in pripone – medponsko-priponsko obrazilo. Medponsko-priponske podredne zloženke imajo določani člen besedotvorne podstave lahko samo iz glagola ali iz samostalnika. V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave zloženk sta dve predmetnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju. Prvi tip je vedno polnopomenski glagol, ki se pretvarja v (določano) sestavino besedotvorne podstave – zloženke imenujemo podobno kot Breznik '''izglagolske''', drugi tip zloženk pa ima v skladenjski podstavi vedno nepolnopomenski glagol, ki se tako kot vse slovničnopomenske lastnosti skladenjske podstave vedno obrazili – zloženke imenujemo (po Brezniku) '''imenske'''. '''Izglagolske zloženke''', ki so največkrat samostalniki pa tudi pridevniki, imajo skladenjsko podstavo medpone vezano na katero od stavčnih vrst razmerja – primik, vezavo, največkrat tožilniško, prisojanje pa tudi povedkovo- ali prilastkovodoločilno ujemanje. Besedotvornopomenske omejitve izhajajo iz vrste skladenjskopodstavnega (stavčnega) razmerja, se pravi iz skladenjske podstave medpone in glagolske polnopomenskosti – njegove pretvorljivosti v (del) besedotvorne podstave. Tako velja, da besedotvorna pomena, nastala iz prvega delovalnika – se pravi vršilec dejanja in predmet za dejanje, ne moreta imeti v skladenjski podstavi medpone iz prisojevalnega razmerja – to se obrazili lahko le priponsko, npr.:<blockquote>''vrv-o-hod-ec'' ← [tisti, ki] hodi [-ø] {po} vrv{-i}, [ ] → -(e)c, { } → -o-, vrv-, -hod-.</blockquote>Besedotvorni pomen rezultata in sredstva dejanja (tožilniško-, orodniškovezavna skladenjska podstava pripone) sta verjetna samo v zloženki s polnopomenskim glagolom v skladenjski podstavi, npr.:<blockquote>''čas-o-pis-ø'' ← [to, kar] piše[ø] {o} čas{-u}, [ ] → -ø, { } → -o-, čas-, -pis-.</blockquote>
Vrstica 49 ⟶ 52:
<blockquote>b) zloženke z razmernimi pridevniki v skladenjski podstavi</blockquote>Zloženke z razmernim pridevnikom v skladenjski podstavi določa sopomenskost in enakoglasnost pripon z nekakovostnimi, zlasti vrstnimi priponskimi obrazili; enaka je tudi razvrstitev glede na podstavo; zanje je še značilna izpeljavnost (tvorjenost) pridevnika v skladenjski podstavi, v besedotvorni podstavi seveda ohranitev besedotvornega morfema (priponskega obrazila) določujoče sestavine, kar ima skupaj z izpeljavno pripono za posledico dvonaglasnost zloženke. Te zloženke so pogosto vezane na strokovno zvrst, njihovo nastajanje pa je bolj ali manj sprotno in zelo živo.
Med razmernimi pridevniki, ki se pojavljajo v skladenjski podstavi zloženk, so svojilni, vendar ne tisti s pretvorbo v edninski rodilnik in priponskim obrazilom -ov/-in, npr. ''cerkvenopolitični'' ← ki je povezan s cerkveno politiko ← s politiko (od) cerkve ← ki jo ima cerkev, ter vrstni, in sicer: vrstni predmetni v skladenjski podstavi ob izglagolskem samostalniku: ''narodnoobrambni'' – narodna obramba – obramba naroda (braniti narod), namembni, npr. ljudskošolski –ljudska šola – šola za ljudstvo – namenjena ljudstvu, sredstveni: ''denarnogospodarski'' – denarno gospodarstvo – gospodarstvo z denarjem, krajevni, časovni nahajanja: ''srednjeslovenski'' – srednja Slovenija – Slovenija v sredi, ''zimskošportni'' – zimski šport – šport v zimi, modificirani (stopnjevani): nižješolski – nižja šola, vrstilni (števniki): ''prvovrstni'' – prva vrsta.
===== '''2. Medponskoobrazilne zloženke (Z<sub>m</sub>)''' Tudi podredne zloženke s samo '''medponskim obrazilom''' so razčlenjene glede na skladenjsko podstavo obrazila, ali natančneje, glede na sklonski pomen v skladenjski podstavi, ki je podstava (medponskega) obrazila. Strukturo teh zloženk je mogoče zapisati kot Sam<sub>1</sub> Sam<sub>-1</sub> / Prid Sam<sub>-1</sub>. Sam<sub>-1</sub> je lahko:
Vrstica 66 ⟶ 72:
''gólf-ø-igríšče'' ← igrišče {za} golf {-ø}, { } → -ø-, golf-, -igrišče
====== ''Razvrstitev medponskoobrazilnih zloženk (Z<sub>m</sub>'') ''novejše leksike'' ======
<blockquote>1) Z<sub>m</sub> s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi</blockquote>Za to skupino medponskoobrazilnih zloženk velja, da je prilastek jedrnega skladenjskopodstavnega samostalnika ali pridevnika (desni) samostalniški neujemalni. Sklonskopomenska razmerja med jedrnim samostalnikom in samostalniškim prilastkom so podstava medponskega obrazila. To vrsto zloženk je glede na lastnosti neimenovalniškega dela skladenjske podstave mogoče razdeliti na naslednje podskupine:
| |||