Zloženka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
 
==== Podredne zloženke ====
Podredne zloženke imajo skladenjskopodstavno zgradbo <sup>x1</sup>/<sub>x2</sub>, pri čemer je x<sub>1</sub> jedro, x<sub>2</sub> pa določujoči del del. Delimo jih na zloženke z dvomorfemskim medponsko-priponskim obrazilom ter zloženke z enomorfemskim obrazilom.<blockquote>'''1. Medponsko-priponske zloženke (Z<sub>m-p)</sub>'''</blockquote>Pri medponsko-priponskem zlaganju je obrazilo sestavljeno iz medpone in pripone – medponsko-priponsko obrazilo. Medponsko-priponske podredne zloženke imajo določani člen besedotvorne podstave lahko samo iz glagola ali iz samostalnika. V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave prvegazloženk sta dve predmetnopomenski besedi v neposrednem predvidljivem skladenjskem razmerju. Prvi tipatip je vedno polnopomenski glagol, ki se pretvarja v (določano) sestavino besedotvorne podstave – zloženke imenujemo podobno kot Breznik '''izglagolske''', drugi tip zloženk pa ima v skladenjski podstavi vedno nepolnopomenski glagol, ki se tako kot vse slovničnopomenske lastnosti skladenjske podstave vedno obrazili – zloženke imenujemo (po Brezniku) '''imenske'''.
 
'''Izglagolske zloženke''', ki so največkrat samostalniki pa tudi pridevniki, imajo skladenjsko podstavo medpone vezano na katero od stavčnih vrst razmerja – primik, vezavo, največkrat tožilniško, prisojanje pa tudi povedkovo- ali prilastkovodoločilno ujemanje. Besedotvornopomenske omejitve izhajajo iz vrste skladenjskopodstavnega (stavčnega) razmerja, se pravi iz skladenjske podstave medpone in glagolske polnopomenskosti – njegove pretvorljivosti v (del) besedotvorne podstave. Tako velja, da besedotvorna pomena, nastala iz prvega delovalnika – se pravi vršilec dejanja in predmet za dejanje, ne moreta imeti v skladenjski podstavi medpone iz prisojevalnega razmerja – to se obrazili lahko le priponsko, npr.:<blockquote>''vrv-o-hod-ec'' ← [tisti, ki] hodi [-ø] {po} vrv{-i}, [ ] → -(e)c, { } → -o-, vrv-, -hod-.</blockquote>Besedotvorni pomen rezultata in sredstva dejanja (tožilniško-, orodniškovezavna skladenjska podstava pripone) sta verjetna samo v zloženki s polnopomenskim glagolom v skladenjski podstavi, npr.:<blockquote>''čas-o-pis-ø'' ← [to, kar] piše[ø] {o} čas{-u}, [ ] → -ø, { } → -o-, čas-, -pis-.</blockquote>
Vrstica 59:
* rodilnik (slovnični predmet): ''posojilojemalec'' ← jemalec posojila,
* rodilnik (svojilnost): ''arterioskleroza'' ← skleroza (od) arterij.
 
Po skladenjskem besedotvorju Ade Vidovič Muha sodijo medponskoobrazilne zloženke v '''tip b''', torej so tvorjenke, pri katerih se v medponsko obrazilo pretvarja slovnični pomen skladenjske podstave, ki vedno izraža podredno razmerje med dvema samostalnikoma. Glede na izrazno podobo medponskega obrazila jih je mogoče ločiti na dve skupini, in sicer:<blockquote>a) medponsko obrazilo je izrazno samostojno, -o-/-e-jevsko</blockquote>Skupina načeloma sodi med starejše, uvrstili bi jo lahko nekako na konec 19. stoletja. Načeloma so enonaglasne.
 
''zob-o-zdravnik'' ← zdravnik {za} zob{-e}, { } → -o-, zob-, -zdravnik<blockquote>b) homonimne s končnico</blockquote>Le-te so izrazno mlajše, kar se načeloma potrjuje z dvonaglasnostjo.
 
''gólf-ø-igríšče'' ← igrišče {za} golf {-ø}, { } → -ø-, golf-, -igrišče
 
===== ''Razvrstitev medponskoobrazilnih zloženk (Z<sub>m</sub>'') ''novejše leksike'' =====
<blockquote>1) Z<sub>m</sub> s samostalniškim prilastkom v skladenjski podstavi</blockquote>Za to skupino medponskoobrazilnih zloženk velja, da je prilastek jedrnega skladenjskopodstavnega samostalnika ali pridevnika (desni) samostalniški neujemalni. Sklonskopomenska razmerja med jedrnim samostalnikom in samostalniškim prilastkom so podstava medponskega obrazila. To vrsto zloženk je glede na lastnosti neimenovalniškega dela skladenjske podstave mogoče razdeliti na naslednje podskupine:
 
* Z<sub>m</sub> s kratico v skladenjski podstavi: ''ABS-sistem, CD-predvajalnik, USB-ključ(ek), LCD-televizor, DNK-analiza, SMS-sporočilo ...''
* Z<sub>m</sub> z (izvorno) lastnim imenom v skladenjski podstavi: ''kapri pižama, kapri hlače, intercity vlak, brik embalaža ...''
* Z<sub>m</sub> z občnoimenskim samostalnikom v skladenjski podstavi, ki ni kratica: Z<sub>m</sub> iz besed, ki so <u>že obravnavane v SSKJ</u>, to so; Z<sub>m</sub> z izrazno samostojnim medponskim obrazilom -o- (''kristaloterapija, lizingodajalec, lizingojemalec, etilometer, naglasoslovje'') in Z<sub>m</sub>, pri katerih je obrazilo homonimno s končnico (''aromaterapija, avtohiša, avtosedež, fotogalerija, fototiskalnik'') ter Z<sub>m</sub> iz <u>novejšega leksema na izrazni ravni</u>, to so; Z<sub>m</sub> z izrazno samostojnim obrazilom -o- (''pranoterapija'') in Z<sub>m</sub>, pri katerih je obrazilo homonimno s končnico (''mobiuporabnik, fitnes center, folk glasba'')
 
<blockquote>2) Z<sub>m</sub> z nadomestnimi (prevzetimi) sestavinami skladenjske podstave</blockquote>
 
* Z<sub>m</sub> z nadomestno določujočo sestavino: ''agrokoprena, andropavza, ateroskleroza, avdiokaseta, avtoimunski, fitoterapija, nevrobiologija ...''
* Z<sub>m</sub> z nadomestno določano sestavino: ''kartomat, deloholik, DVD-teka, fotofon, mlekomat ...''
* Z<sub>m</sub> z obema nadomestnima sestavinama: ''nevrodermitis, narkolepsija, avionika, avdiofil, amniocenteza ...''
 
<blockquote>3) Z<sub>m</sub> z določujočo sestavino sam-:</blockquote>''samopromocija, samozaposlitev, samopodoba, samopregledovanje, samoevalvacija, samohranilec, samoporjavitev, samonadzor ...''<blockquote>4) Z<sub>m</sub> s količinskim, razsežnostnim prilastkom v skladenjski podstavi:</blockquote>''veleplakat, veletržnica, velemesto, velepredstava, polpuli, polavtocesta, polvikanje ...''
 
==== Priredne zloženke ====