Pavel Klodič: Razlika med redakcijama

| birth_date = 22.<!-- junijWD 1887-->

| birth_place = Trst,<!-- [[AvstroWD --Ogrska]]>

| death_date = 1.<!-- decemberWD 1961-->

| death_place = Trst,<!-- [[Italija]]WD -->

| known_for = risar in slikar

| occupation = pravnik<!-- WD -->

Ljubezen do [[slikarstvo|slikarstva]] je prav tako podedoval kakor brat Maks. Zlasti so ga zanimale [[ladja|ladje]] in [[morje]]. Že od desetega leta dalje je vsak dan polnil risalni blok z [[Risba|risbami]] ladij, ki so pristale v tržaškem [[Pristanišče|pristanišču]]. Narisal je večino ladij, ki so v Trstu pristale med letoma 1897 in 1961. Vsako ladjo je narisal s [[svinčnik]]om (v barvi od 1901 do 1903 in po letu 1937) na list formata 19x11 [[centimeter|cm]]. Liste je dal zvezati s trdimi platnicami in z leti se je nabralo 30 zvezkov z 7.397 risbami. Zvezki so oštevilčeni od 1 do 29, med zvezkoma 8 in 9 pa je vložen poseben zvezek v katerem so narisane ladje, ki jih je videl leta 1922 na potovanju po [[Srednji vzhod|Srednjem vzhodu]]. Na vsakem listu se poleg risbe nahaja še ime ladje (tudi prejšnje ali morebiti poznejše), kraj in datum zgraditve, lastnik, pristanišče v katerem je registrirana, tonaža, pri nekaterih tudi dolžina, dan morebitne potopitve in še nekateri drugi podatki. Posebno natančno so izrisane podrobnosti ogrodja in vrhnjega dela. Risbe so dovršene reprodukcije, pravi »portreti ladij«, ki jih strokovnjaki zaradi dokumentarne vrednosti zelo cenijo, saj so mnoge izginile in so risbe edini ohranjeni dokaz. Vseh trideset zvezkov hrani Naravoslovni muzej v Trstu.<ref name =''Leksikon''/>

Iz mladosti so ohranjena njegova [[Olje na platnu|olja na platnu]] s [[parnik]]i iz katerih se vali črn dim in [[jadrnica|jadrnice]] z velikimi belimi jadri, kot tudi risbe s pasteli in z ogljem. Tudi kasneje je kot glavni motiv na oljne slike risal ladje v vsej stvarni resničnosti, slikal pa je tudi morsko obalo z mesti in pristanišči in se izkazal kot največji mojster [[Marina (slika)|marin]]. Prvo razstavo svojih olj je pripravil 1912 na [[Dunaj]]u, do leta 1949 se udeležil še več razstav na katerih je prejel tudi nekaj priznanj in nagrad. V času [[Fašizem|fašizma]] so ga [[Kraljevina Italija|italijanske]] oblasti silile, da spremeni priimek. Tem pritiskom se ni vdal, češ da je dobro znan slikar marin Klodič, ne pa neki Lodi v kar so ga hoteli preimenovati. <ref name =''Leksikon''/> Žena Gemma Gruden iz Dalmacije ni govorila slovensko, in otroka Egon in Mieta se nista naučila slovensko. Pavel Klodič je v družini bil poznan kot Paul.

* [[seznam slovenskih slikarjev]]