Zloženka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 30:
==== Podredne zloženke ====
Podredne zloženke imajo skladenjskopodstavno zgradbo <sup>x1</sup>/<sub>x2</sub>, pri čemer je x<sub>1</sub> jedro, x<sub>2</sub> pa določujoči del del. Delimo jih na zloženke z dvomorfemskim medponsko-priponskim obrazilom ter zloženke z enomorfemskim obrazilom.<blockquote>'''1. Medponsko-priponske zloženke (Z<sub>m-p)</sub>'''</blockquote>Medponsko-priponske podredne zloženke imajo določani člen besedotvorne podstave lahko samo iz glagola ali iz samostalnika. V prilastkovem odvisniku skladenjske podstave prvega tipa je vedno polnopomenski glagol, ki se pretvarja v (določano) sestavino besedotvorne podstave – zloženke imenujemo podobno kot Breznik '''izglagolske''', drugi tip zloženk pa ima v skladenjski podstavi vedno nepolnopomenski glagol, ki se tako kot vse slovničnopomenske lastnosti skladenjske podstave vedno obrazili – zloženke imenujemo (po Brezniku) '''imenske'''.
'''Izglagolske zloženke''', ki so največkrat samostalniki pa tudi pridevniki, imajo skladenjsko podstavo medpone vezano na katero od stavčnih vrst razmerja – primik, vezavo, največkrat tožilniško, prisojanje pa tudi povedkovo- ali prilastkovodoločilno ujemanje. Besedotvornopomenske omejitve izhajajo iz vrste skladenjskopodstavnega (stavčnega) razmerja, se pravi iz skladenjske podstave medpone in glagolske polnopomenskosti – njegove pretvorljivosti v (del) besedotvorne podstave. Tako velja, da besedotvorna pomena, nastala iz prvega delovalnika – se pravi vršilec dejanja in predmet za dejanje, ne moreta imeti v skladenjski podstavi medpone iz prisojevalnega razmerja – to se obrazili lahko le priponsko, npr.:<blockquote>''vrv-o-hod-ec'' ← [tisti, ki] hodi [-ø] {po} vrv{-i}, [ ] → -(e)c, { } → -o-, vrv-, -hod-.</blockquote>Besedotvorni pomen rezultata in sredstva dejanja (tožilniško-, orodniškovezavna skladenjska podstava pripone) sta verjetna samo v zloženki s polnopomenskim glagolom v skladenjski podstavi, npr.:<blockquote>''čas-o-pis-ø'' ← [to, kar] piše[ø] {o} čas{-u}, [ ] → -ø, { } → -o-, čas-, -pis-.</blockquote>
'''Imenske''' zloženke je mogoče ločiti na podlagi pomena jedrnega samostalnika v prilastkovem odvisniku skladenjske podstave; če ta samostalnik poimenuje sestavino česa, vsaj prvotno je to človeški, živalski ali rastlinski organizem, imamo opraviti glede na skladenjsko podstavo s strukturno sorodnimi zloženkami, ki jih imenujemo sestavinskolastnostne, vse druge pa lahko imenujemo vrstne.
Sestavinskolastnostne zloženke so v veliki meri latnostni pridevniki, lahko pa tudi vrstni z levim lastnostnim ali količinskim prilastkom v prilastkovem odvisniku skladenjske podstave:<blockquote>bel-o-glavo ← [tak, ki ima] bel{-o} glav{-o} / [tak, ki je] bel{-e} glav{-e}, [tak, ki je] {z} bel{-o} glav{-o}.</blockquote>Samostalniki so omejeni na nekaj zelo starih primerov kot koz-o-glav-ø, ps-o-glav-ø, kjer gre, vsaj prvotno, za svojilno razmerje med samostalnikoma iz skladenjske podstave. Obravnavane zloženke so skupaj z glagolskimi najstarejše in tudi tvorbeno bolj ali manj mrtve. Obe skupini predstavljata jedro medponsko-priponskih zloženk, saj v celoti izpričujeta pripone, ki so pomensko, izrazno ali razvrstitveno (glede na podstavo) drugačne od tistih, ki jih imajo navadne izpeljanke.▼
▲'''Sestavinskolastnostne zloženke''' so v veliki meri
Vrstne zloženke je mogoče ločiti glede na pomen pridevniškega prilastka v skladenjski podstavi na dve temeljni skupini;<blockquote>a) zloženke s količinskim prilastkom v skladenjski podstavi:</blockquote>▼
▲'''Vrstne''' zloženke je mogoče ločiti glede na pomen pridevniškega prilastka v skladenjski podstavi na dve temeljni skupini;<blockquote>a) zloženke s količinskim prilastkom v skladenjski podstavi:</blockquote>
* sestavinski rodilnik: dv-o-četrtin-ski (takt) ← [ta, ki je] {iz} dv{-eh} četrtin{-o},▼
* spremstveni (neobvezno sestavinski) orodnik: dvocilindrski (motor) ← [ta, ki je] {z} dv{-ema} celindr{-oma},▼
* merni rodilnik (z mernim pridevnikov v skladenjski podstavi): petmetrski (jarek) ← [ta, ki ima] pet{-ø} metr{-ov},▼
* časovnoprislovni mestnik ali rodilnik: enoletni (dohodek) ← [ta, ki je] {v} en{-em} let{-u}, / {iz} en{-ega} let{-a}.▼
▲* sestavinski rodilnik: ''dv-o-četrtin-ski'' ''(takt)'' ← [ta, ki je] {iz} dv{-eh} četrtin{-o},
<blockquote>b) zloženke z razmernimi pridevniki v skladenjski podstavi</blockquote>Zloženke z razmernim pridevnikom v skladenjski podstavi določa sopomenskost in enakoglasnost pripon z nekakovostnimi, zlasti vrstnimi priponskimi obrazili; enaka je tudi razvrstitev glede na podstavo; zanje je še značilna izpeljavnost (tvorjenost) pridevnika v skladenjski podstavi, v besedotvorni podstavi seveda ohranitev besedotvornega morfema (priponskega obrazila) določujoče sestavine, kar ima skupaj z izpeljavno pripono za posledico dvonaglasnost zloženke. Te zloženke so pogosto vezane na strokovno zvrst, njihovo nastajanje pa je bolj ali manj sprotno in zelo živo.▼
▲* spremstveni (neobvezno sestavinski) orodnik: ''dvocilindrski'' ''(motor)'' ← [ta, ki je] {z} dv{-ema} celindr{-oma},
▲* merni rodilnik (z mernim pridevnikov v skladenjski podstavi): ''petmetrski (jarek)'' ← [ta, ki ima] pet{-ø} metr{-ov},
▲* časovnoprislovni mestnik ali rodilnik: ''enoletni (dohodek)'' ← [ta, ki je] {v} en{-em} let{-u}, / {iz} en{-ega} let{-a}.
▲<blockquote>b) zloženke z razmernimi pridevniki v skladenjski podstavi</blockquote>Zloženke z razmernim pridevnikom v skladenjski podstavi določa sopomenskost in enakoglasnost pripon z nekakovostnimi, zlasti vrstnimi priponskimi obrazili; enaka je tudi razvrstitev glede na podstavo; zanje je še značilna izpeljavnost (tvorjenost) pridevnika v skladenjski podstavi, v besedotvorni podstavi seveda ohranitev besedotvornega morfema (priponskega obrazila) določujoče sestavine, kar ima skupaj z izpeljavno pripono za posledico dvonaglasnost zloženke. Te zloženke so pogosto vezane na strokovno zvrst, njihovo nastajanje pa je bolj ali manj sprotno in zelo živo.
Med razmernimi pridevniki, ki se pojavljajo v skladenjski podstavi zloženk, so svojilni, vendar ne tisti s pretvorbo v edninski rodilnik in priponskim obrazilom -ov/-in, npr. ''cerkvenopolitični'' ← ki je povezan s cerkveno politiko ← s politiko (od) cerkve ← ki jo ima cerkev, ter vrstni, in sicer: vrstni predmetni v skladenjski podstavi ob izglagolskem samostalniku: ''narodnoobrambni'' – narodna obramba – obramba naroda (braniti narod), namembni, npr. ljudskošolski –ljudska šola – šola za ljudstvo – namenjena ljudstvu, sredstveni: ''denarnogospodarski'' – denarno gospodarstvo – gospodarstvo z denarjem, krajevni, časovni nahajanja: ''srednjeslovenski'' – srednja Slovenija – Slovenija v sredi, ''zimskošportni'' – zimski šport – šport v zimi, modificirani (stopnjevani): nižješolski – nižja šola, vrstilni (števniki): ''prvovrstni'' – prva vrsta.<blockquote>'''2. Medponskoobrazilne zloženke (Z<sub>m</sub>)'''</blockquote>Tudi podredne zloženke s samo '''medponskim obrazilom''' so razčlenjene glede na skladenjsko podstavo obrazila, ali natančneje, glede na sklonski pomen v skladenjski podstavi, ki je podstava (medponskega) obrazila. Strukturo teh zloženk je mogoče zapisati kot Sam<sub>1</sub> Sam<sub>-1</sub> / Prid Sam<sub>-1</sub>.
Sam<sub>-1</sub> je lahko:
* predložni (za) tožilnik (namembnost): ''kačemalha'' ← malha za kače,
* orodnik (spremstvenost): ''fluorovodik'' ← vodik s fluorom (← v katerem je fluor),
* predložni (iz) rodilnik (snovnost ali sestavinskost): ''sladosok'' ← sok iz slada, ''avtokolona'' ← kolona iz avtov,
* mestnik (obstajanje, izvornost): ''Jugoslovan'' ← Slovan na jugu,
* rodilnik (slovnični predmet): ''posojilojemalec'' ← jemalec posojila,
* rodilnik (svojilnost): ''arterioskleroza'' ← skleroza (od) arterij.
==== Priredne zloženke ====
| |||