Kejkavus I.: Razlika med redakcijama

dodanih 52 zlogov ,  pred 4 leti
m
m (pp)
 
==Prihod na oblast==
Po smrti Kejhusreva I. po bitki pri Alaşehirju leta 1211<ref>Redford, Scott (1991). ''The Alaeddin Mosque in Konya Reconsidered''. Artibus Asiae (Zürich: Artibus Asiae Publishers) '''51''' (1/2): 54–74. doi: 10.2307/3249676. ISSN 0004-3648. JSTOR 3249676.</ref> so se Kejkavus in njegova brata Kajferidun Ibrahim in Kejkubad spli zaradi nasledstva. Kejkubad je imel sprva nekaj podpore kralja Kilikijske Armenije Leona I. in strica Tugrilšaha, neodvisnega vladarja [[Erzurum]]a, Kajferidun pa je z iskanjem podpore pri [[Ciper|ciprskih]] [[Franki]]h ogrožal nedavno osvojeno pristanišče [[Antalya]]. Večina [[emir]]jev in veleposestnikov v sultanatu je podpiralo Kejkavusa. Kejkavus je iz svoje baze v Malatyi osvojil [[Kayseri]] in nato [[Konya|Konyo]] in prisilil Leona I., da je prestopil na njegovo stran. Kejkubad je moral pobegniti v trdnjavo v [[Ankara|Ankari]], od koder je iskal pomoč turkmenskih plemen iz Kastamonuja. Kejkavus je kmalu aretiral oba brata si zagotovil seldžuški prestol.<ref>{{navedi knjigo |author=Cahen, Claude (|year=1968). ''|title=Pre-Ottoman Turkey: A general survey of the material and spiritual culture and history c. 1071-1330''. |publisher=New York: Taplinger. str. 120–121. ISBN |isbn=1-59740-456-X. |cobiss= |pages=120–121}}</ref>
 
V tem dokaj nevarnem času se je Kejkavus pogajal za mir s cesarjem [[Nikejsko cesarstvo|Nikejskega cesarstva]] [[Teodor I. Laskaris|Teodorom Laskarisom]]. S podpisom miru so se sovražnosti med državama končale, čeprav so turkmenski nomadi še naprej občasno povzročali težave na meji.<ref>Cahen, Pre-Ottoman Turkey, tr. 121.</ref>
60.452

urejanj