Zloženka: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 34:
'''Medponsko-priponske priredne zloženke''' nastanejo iz besedne zveze s stavčnim prilastkom v skladenjski podstavi, v prilastkovem odvisniku sta predmetnopomenski besedi v prirednem razmerju. Takšnih zloženk je zelo malo in so večinoma vezane na jezikovno, ozemeljsko ali narodnostno povezane skupine. Zloženke so samo pridevniške z vrstnim priponskim obrazilom ''-ski''. Primeri:<blockquote>''baltoslovanski ←'' [ta, ki je povezan z] Balt[-i] {in} Slovan[-i], [ ] → -ski, { } → -o-, Balt-, -slovan;</blockquote><blockquote>''srbohrvaški ←'' povezan s Srbi in Hrvati; ''indoevropski ←'' povezan z Indijo in Evropo.</blockquote>'''Enomorfemske priredne zloženke z medponskim obrazilom''' lahko nastanejo iz samostalnikov ali pa iz pridevnikov. Te zloženke se lahko pišejo skupaj ali z vezajem. Med priredne samostalniške zloženke Vidovič Muha uvršča tvorjenke tipa ''Breznik-Ramovš, Vič-Rudnik,'' ki ohranjajo vezaj in veliko začetnico tudi pri drugi sestavini. Priredne pridevniške zloženke nastanejo večinoma iz kakovostnih in vrstnih pridevnikov, ki so v prirednem razmerju. Zapisujejo se z vezajem (zapis brez vezaja nakazuje podredno zloženko). Primeri: <blockquote>''sivozelen'' ← siv {z} zelen{-im} ← siv, na katerem je zelen (= podredna zloženka) : ''sivo-zelen'' ← siv {in} zelen (= priredna zloženka);</blockquote><blockquote>''poljedelsko-živinorejski ←''poljedelski in živinorejski; ''slovensko-nemški'' ← slovenski in nemški.</blockquote>Medponsko obrazilo je v obeh tipih pridevniških zloženk o-jevsko: ''bel-o(-)rdeč, poljedeljsk-o(-)živinorejski.'' Za razliko od podrednih zloženk so priredne dvonaglasne: ''sívo-zelèn'' : ''sivozelèn''.
 
Jože Toporišič v ''Slovenski slovnici'' loči tri vrste zloženk:
Jože Toporišič v ''Slovenski slovnici'' loči tri vrste zloženk:<blockquote>a) z medponsko-priponskim obrazilom: ''vročekrven ← tak vroče krvi''; ''kažipot ← to, kar kaže pot''; ''častihlepen ← ta, ki hlepi po časti'';</blockquote><blockquote>b) s samomedponskim obrazilom: ''zobozdravnik ← zdravnik za zobe''; ''avtocesta ← cesta za avte''; ''Slovenijales ← les iz Slovenije'';</blockquote><blockquote>c) kratično: ''EU ← Evropska unija''; ''SDS ← Socialdemokratska stranka''; ''Tomos ← Tovarna motorjev Sežana''.</blockquote>Pri medponsko-priponski vrsti zlaganja se pogosto spreminjajo slovnične lastnosti prvotne podstave, pri drugem pa se slovnične lastnosti ravnajo po tistem delu podstave, ki pride na konec zloženke.
 
* z medponsko-priponskim obrazilom: ''vročekrven ← tak vroče krvi''; ''kažipot ← to, kar kaže pot''; ''častihlepen ← ta, ki hlepi po časti'';
* s samomedponskim obrazilom: ''zobozdravnik ← zdravnik za zobe''; ''avtocesta ← cesta za avte''; ''Slovenijales ← les iz Slovenije'';
* kratično: ''EU ← Evropska unija''; ''SDS ← Socialdemokratska stranka''; ''Tomos ← Tovarna motorjev Sežana''.
 
Pri medponsko-priponski vrsti zlaganja se pogosto spreminjajo slovnične lastnosti prvotne podstave, pri drugem pa se slovnične lastnosti ravnajo po tistem delu podstave, ki pride na konec zloženke.
 
Tvorbo kratic definira kot kombiniranje krnitve, sklapljanja in obraziljenja s končniškim morfemom. Algoritem predvideva združitev okrajšanih delov prvotnega večbesednega poimenovanja na začetne glasove, zloge ali mešano v eno besedo. Naglas se postavi (večinoma) na zadnji zlog osnove. (Toporišič 2004, 158-159)