V preteklosti so se na območju Bele krajine zaradi potrebe po lesu in kmetijskih površinah z izsekavanjem gozda belega gabra in [[hrast]]a izoblikovali redko poraščeni gozdovi [[Breza|breze]] z gosto podrastjo praproti in lisičjaka, ki so jo prebivalci uporabljali za steljo.
== Etimologija ==
[[Slovar slovenskega knjižnega jezika]] navaja: stéljnik -a m (ẹ̑) gozd, v katerem se pridobiva stelja ali naravni prostor, kjer raste praprot, slaba trava.
== Območja steljnikov ==
Najbolj znana ohranjena območja steljnikov se nahajajo na območju zahodno od vasi Drašiči (Slamniško- Boldreški steljniki), v bližini Marindola (Marindolski steljniki), v bližini vasi Malinsko (Malinski stelnjiki), v bližini Metlike proti Adlešičem (Vinomerski steljniki) ter Vlašički steljniki.
Steljniki predstavljajo zakladnico številnih zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst. Zaradi varstva njihovih habitatov so uvrščeni v območje [[Natura 2000]], kot habitatni tip: eurosibirska suha in polsuha sekundarna travišča na karbonatnih tleh. Med drugim v njih najdemo več kot sto vrst [[Metulji|metuljev]] in [[Glive|gliv]], 13 vrst [[Kukavica|kukavic]], 39 vrst [[Ptice|ptic]] in veliko [[orhideje|orhidej]]<ref>http://www.orhideje-bk.eu.pn/</ref>.
