Cesar Džinmu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m z WD
Oznaka: razveljavitev
Luka11235 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 8:
 
== Ime in titula ==
Džinmu je omenjen kot prvi japonski cesar v dveh najstarejših japonskih kronikah, ''[[Kodžiki|Kodžikiju]] ''(712) in ''[[Nihon Šoki|Nihon šokijuŠokiju]] ''(721); v slednjemu sta navedeni letnici vladavine Džinmuja med leti 660-585 pr. n. št. V času [[Cesar Kanmu|cesarja Kanmuja]] (737-806) je šolar [[Omi no Mifune]] skoval titulo ''tenno'' (天皇 "nebeški vladar") po vzoru kitajskega naziva Tiān-dì (天帝),; cesarja pa naj bi prikazovala kot zemeljski kontrapol zvezdi [[Severnica|Severnici]], stičišču nebesnih kvadrantov. Mnogim cesarjem, tudi Džinmuju, je posthumno dodal danes uporabljana kanonična imena kitajskega izvora. Pred tem časom so bili vladarji znani pod titulo ''sumeraSumera no mikoto'' ali ''okimiOkimi''.
 
Po legendarnih zapisih v ''Kodžikiju ''se je cesar rodil 13. februarja 711 pr. n. št. (na prvi dan prvega meseca kitajskega koledarja), umrl pa 9. aprila 585 pr. n. št. (na enajsti dan tretjega meseca). Tako ''KojikiKodžiki'' inkot ''Nihon ShokiŠoki'' navajata njegovo pravo ime kot ''Kamu-yamatojamato IwareIvare-biko no mikoto'' (神倭伊波礼琵古命/神日本磐余彦尊). Ivare označuje [[Toponomastika|t<nowiki/>oponomastičnotoponomastično]] enoto, katere namen ni pojasnjen.
 
[[Toponomastika|<nowiki/>]]
 
Japonska cesarska hiša je svojo pravico do prestola tradicionalno bazirala na linijskem potomstvu, ki sega v starodobni čas mitov in ki je povezano z božanskim.
 
== Legenda ==
V [[Japonska mitologija|japonski mitologiji]] je [[epoha bogov]] obdobje pred Džinmujevim nastopom na prestol. Zgodbe o njegovem življenju, kot jih opisujeta najstarejši ohranjeni kroniki, so po pogosto uporabili za prepis zgodovine in legend mnogih klanov, saj so želeli lastno preteklost povezati z mitologijo legendarnih figur. Primer je povezava zgodb [[Klan Otomo|klana Otomo]] s cesarjem Džinmujem, [[Klan Mononobe|klana Mononobe]] s [[Cesar Sudžin|cesarjem Sudžinom]] in [[Klan Soga|klana Soga]] s [[Cesar Odžin|cesarjem Odžinom]].
 
Cesar Džinmu je bil preko očeta [[Ugajafukiezu|Ugajafukiezuja]] direktni potomec sočnega božanstva Amaterasu. Ta je imela sina, imenovanega Ame no Ošihomimi no Mikoto, preko njega pa vnuka Ninigi-no-Mikota. Vnuka je poslala na japonsko otočje, kjer se je poročil s princeso Konohana-Sakuja. Med njunimi tremi sinovi je bil Hikohohodemi no Mikoto, imenovan tudi Jamasači-hiko, ki se je poročil s princeso Tojotama, hčerko morskega boga [[Rjudžin|Rjudžina]]. Imela sta sina, imenovanega Hikonagisa Takeugaja Fukiaezu no Mikoto. Fanta sta ob rojstvu zapustila. Vzgajala ga je princesa Tamajori, sestra njegove mame. Ko sta se kasneje poročila, sta imela štiri sinove. Zadnji med njimi je postal cesar Džinmu.
Vrstica 23 ⟶ 25:
Džinmujev brat Takačiho je bil glede na kronike rojen na jugu [[Kjušu|Kjušuja]] v današnji [[Prefektura Mijazaki|prefekturi Mijazaki]]. Pod vodstvom starejšega brata Icuse no Mikota so se selili na vzhod preko Notranjega morja Seto, da bi našli bolj primerno lokacijo za vodenje celotne države. Ob prihodu v Ninivo (današnja [[Osaka]]) so naleteli na poglavarja Nanasunehika ("dolgonogega moža"), ki je ubil Icuseja v bitki. Džinmu je spoznal, da so izgubili, ker so se borili proti vzhodu, kjer prebiva sonce. Ukazal je premik na [[polotok Ki'i]], od koder bi se borili proti zahodu. Dosegli so Kumano in si kasneje pod vodstvom [[Trinogi vran|trinogega vrana]] [[Jatagarasu|Jatagarasuja]] prisvojili še Jamato. V Jamatu je živel Nigihajahi no Mikoto, ki je tudi trdil, da je potomec bogov. Ko je spoznal Džinmuja, je sprejel legitimnost njegove zapuščine. Od tega trenutka dalje je rečeno, da je Džinmu zasedel prestol.
 
Ko se je cesar Džinmu nekega dne vzpenjal po gori blizu Nare, da bi si ogledal notranje morje Seto, je pripomnil, da ga spominja na srčno obliko, ki jo ustvarita kačja pastirja med parjenjem (arh. 秋津 "''akicu''" arh.). Komar mu je potem želel popiti kri, a ker je bil cesar poosebljen bog (現御神 "''akicumikami''"), mu je na pomoč priskočil kačji pastir in ubil komarja ubil. Japonska je s tem dobila svoje klasično ime otočje"Otočje kačjega pastirja" (秋津島 "''akicušima''").
 
Cesar je umrl pri 126 letih in bil posmrtno imenovan Džinmu, "božanska moč" ali "bog-bojevnik". Ni dvoma, da je ime kitajskega izvora in budistično po implikaciji, kar nakazuje, da je bilo pridano stoletja kasneje. Na splošno verjamejo, da je bilo njegovo ime in lik razvit v času, ko so bile v ''Kodžiki'' zapisane legende o [[Dinastija Jamato|dinastiji Jamato]].
 
Po virih, ki so še starejši od ''Kodžikija'' in ''Nihon Šokija,'' poznamo tudi drugačno zgodbo o cesarski liniji. Džinmujevo dinastijo naj bi zamenjala dinastija [[Cesar Odžin|cesarja Odžina]], njegovo pa dinastija [[Cesar Kejtaj|cesarja Kejtaja]]. V ''Kodžikiju'' in ''Nihon Šokiju'' so biletri mitične dinastije nato združene v en dolgi rod cesarjev.
 
Džinmujev tradicionalni grob je blizu Unebijame v [[Kašihara, Nara|Kašihari]].
Vrstica 33 ⟶ 35:
== Sodobno čaščenje ==
[[Slika:橿原神宮にて Kashihara-jingū 2013.1.02 - panoramio.jpg|sličica|240x240_pik|Svetišče Kašigahara, prefektura Nara, osrednje svetišče, posvečeno cesarju Džinmuju]]
Čaščenje cesarja Džinmuja je bila osrednja komponenta kulta cesarstva po Obnovi[[Obnova Mejdži|obnovi Mejdži]]. 11. februar je postal leta 1873 postal državni praznik ''kigensetsukigensecu'' (dan cesarstva) kot komemoracija Džinmujeve zasedbe cesarskega prestola. Po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] so praznik kritizirali, saj je bil trdno povezan s cesarskim sistemom. Šele leta 1966 so ga ponovno uveljavili kot dan ustanovitve Japonske.
 
Med leti 1873 in 1945 je cesarski odposlanec vsako leto dostavil daritve na Džimujev grob. Leta 1890 so v bližini kraja, kjer naj bi Džinmu zasedel prestol, posvetili [[svetišče Kašihara]]. Pred in med drugo svetovno vojno so kot del ekspanzionistične propagande pogosto porabljali slogan ''[[hakko ičiu]]'' ("ves svet pod eno streho"), ki ga je po pasažu v ''Nihon Šokiju'' skoval [[Čigaku Tanaka]], japonski budistični ultranacionalist. Mnogi mediji so izrek pripisovali cesarju Džinmuju, a je zgolj izhajal iz dela kronike o cesarju. Leta 1940 so kot del praznovanja 2.600 letne obletnice zasedbe prestola v [[Mijazaki|Mijazakiju]] zgradili [[Stolp miru, Mijazaki|Stolp miru]]. Istega leto so po Japonski postavili več spomenikov v spomin na ključne dogodke v cesarjevem življenju.
 
{{normativna kontrola}}