Kisli dež: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 146.212.86.118 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika HakanIST
Oznaka: vrnitev
popravil sem besedilo
Vrstica 1:
'''Kisli [[dež]]''' so kisle [[padavine]], ki jih povzročajo predvsem [[emisije]] žveplovega dioksida ([[SO2|S0<sub>2</sub>]]) in [[dušik]]ovih oksidov v [[ozračje|atmosferi]]. Omenjeni [[plin]]i se raztapljajo v [[deževnica|deževnici]] in jo naredijo kislo. Žveplov dioksid nastaja pri gorenju [[fosilna goriva|fosilnih goriv]], kot je [[premog]], ki vsebuje veliko [[žveplo|žvepla]]. Dušikove okside pa dodajajo zraku [[industrija]] in [[izpušni plin]]i [[avtomobil]]ov.
 
[[Kislost]] merimo z lestvico [[pH]], na kateri vrednost 0 pomeni popolnoma kisle tekočine in 14 tiste, ki so močno bazične (alkalne). [[destilirana voda|Destilirana]] [[voda]] je nevtralna in ima pH 7. Normalna [[deževnica]] ima pH 5,6. Nekoliko kisla je zato, ker vsebuje raztopljeno ogljikovo kislino. Kisli dež ima torej pH, nižji od 5,6.
 
:<math>\begin{matrix}
S_{(s)}+O_{2(g)}\rightarrow SO_{2(g)} \\
2 SO_{2(g)}+O_{2(g)}\rightarrow 2 SO_{3(g)} \\
SO_{3(g)} +H_2O_{(l)}\rightarrow H_2SO_{4(aq)}\\
\end{matrix}</math>
 
:<math>CO_{2(g)} + H_2O_{(l)} \longrightarrow H_2CO_{3(aq)}</math>
[[Slika:Acid rain woods1.JPG|thumb|220px|Gozd na [[Češka|Češkem]], ki ga je uničil kisli dež]]
Kisle usedline ne izvirajo leeeeele iz padavin ([[megla]], [[sneg]], [[dež]]), ampak tudi iz trdnih delcev (suhe usedline), ki lebdijo v [[zrak]]u. Včasih se plini neposredno absorbirajo v jezerski vodi, v rastlinah in zidovih zgradb. Navedeni plini lahko prepotujejo po zraku tudi po 500 kilometrov na dan, zato onesnaženje s kislim dežjem ne pozna meja. S kislim dežjem so povezane poškodbe in smrt gozdov ter živih bitij v jezerih v [[Skandinavija|Skandinaviji]], drugod po [[Evropa|Evropi]] in vzhodnem delu Severne [[Amerika|Amerike]]. Povzroča tudi poškodbe stavb in [[spomenik]]ov. [[termoelektrarna|Termoelektrarne]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] in Evropi sproščajo okoli 8 g žveplovega dioksida in 3 g dušikovih oksidov na proizvedeno kilovatno uro. Po podatkih britanskega oddelka za okolje se mora emisija žveplovega dioksida zmanjšati za 81 %, če hočemo preprečevati škodo v okolju.
 
V letih 1993-95 je irska raziskava odkrila, da je [[Manchester]] mesto, ki je najbol prizadeto s kislim dežjem. Tamkajšnji dež je bil najbolj kisel in je povzročal uničevanje gradbenih kamnin hitreje kot kjerkoli drugje v Evropi (druga mesta, ki so bila vključena v raziskavo, so bila [[Atene]], [[København]], [[Amsterdam]], [[Padova]] in [[Donegal]]). Tudi poskusi merjenj v drugih britanskih mestih ([[Liphook]], [[Hampshire]]) so pokazali podobno sliko.
 
Pomemben učinek kislega dežja je poškodba kemijskega ravnovesja v tleh, kar povzroča izpiranje določenih [[rudnina|rudnin]], npr. [[magnezij]]a in [[aluminij]]a. Rastline, ki rastejo v takih tleh, posebno [[iglavci]], trpijo zaradi pomanjkanja rudninskih snovi in so bolj dovzetne za [[bolezni]]. Rudninske snovi iz tal se zato izpirajo v [[reka|reke]] in [[jezero|jezera]], kar zmoti vodno življenje, npr. poškoduje [[škrga|škrge]] ribjih mladic in ubija rastline. Jezera, ki jih doseže kisli dež, so na pogled čista, kajti v njih ni rastlinskih [[plankton|drek]]ov.

Jezera in reke trpijo bolj neposredno škodo, ker postanejo kisli zaradi deževnice, ki se izliva vanje iz neposredne okolice.
 
== Emisije kemikalij vodijo k zakisljevanju ==