Delec alfa: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SportiBot (pogovor | prispevki)
ods. Link FA/GA
m m/dp/slog
Vrstica 1:
{{Infopoljeinfopolje Delec
| bgcolour =
| name = Delec α
Vrstica 18:
| mass = {{nowrap|6,644 656 20(33){{e|-27}} [[kilogram|kg]]}}<br />
{{nowrap|4,001 506 179 127(62) [[enota atomske mase|u]]}}<br />
{{nowrap|3,727 379 109(93) [[elektronvolt|GeV/c<sup>2</sup>]]}}<ref name="NIST">{{navedi revijo sktxt|url=http://physics.nist.gov/cuu/Constants/Table/allascii.txt |first=Peter J. |last=Mohr |coauthors=Taylor, Barry N.; |Newell, David B. |year=2008 |title=CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2006 |journal=[[Reviews of Modern Physics|Rev. Mod. Phys.]] |volume = 80 |doi=10.1103/RevModPhys.80.633 |pages=633–730}}.</ref>
| mean_lifetime =
| decay_particle =
| electric_charge = 2[[osnovni naboj|''e'']]
| color_charge =
| spin = 0<ref name="Krane">{{sktxt|Krane, Kenneth S. (|1988). ''Introductory Nuclear Physics'', st. |pp=246–269. John Wiley & Sons, Inc. ISBN 0-471-80553-X}}.</ref>
| num_spin_states =
}}
Vrstica 29:
'''Delci α''' so [[ionizirajoče sevanje]], ki ga [[atomsko jedro]] oddaja pri [[razpad alfa|razpadu α]]. V delce α je vezan par [[proton]]ov in par [[nevtron]]ov, torej so enaki jedrom [[helij]]a-4, dvakrat ioniziranega atoma najpogostejšega [[izotop]]a helija.
 
Delci α ob prehodu skozi snov interagirajo z [[atom]]i v snovi in postopno izgubljajo svojo [[energija|energijo]]. V povprečju izgubi delec α pri vsakem trku okolipribližno 100 [[elektronvolt|eV]] energije. Delci α z enako začetno energijo opravijo v snovi približno enako dolgo pot - povprečnopovprečna dolžinodolžina poti imenujemose imenuje [[doseg delcev alfa|doseg delcev α]]. Doseg je odvisen od energije delcev α ter od vrste in gostote snovi, skozi katero delci potujejo. V [[zrak]]u je doseg delcev α z energijo 1 [[megaelektronvolt|MeV]] približno 1 [[centimeter|cm]], v [[voda|vodi]] pa približno 0,01 [[milimeter|mm]].
 
ŠteviluŠtevilo [[ionizacija|ionizacij]], ki jih delec na svoji poti skozi snov povzroči na enoto dolžine, imenujemose imenuje [[specifična ionizacija]]. Specifična ionizacija z naraščajočo energijo delca upada, njen potek pa podaja [[Braggova krivulja]]. Delci α imajo veliko specifično ionizacijo v primerjavi z drugimi vrstami ionizirajočega sevanja, kot so [[delec beta|delci β]], [[žarek gama|žarki γ]] ali [[rentgenski žarki]]. To upoštevamose upošteva s [[faktor relativne biološke učinkovitosti|faktorjem relativne biološke učinkovitosti]], ki je za delce α med 10 in 20.
 
== Opombe in skliciSklici ==
 
{{opombesklici|2}}
 
== Viri ==
 
* {{citat|last1= Krane|first1= Kenneth S.|date= 1988|title= Introductory Nuclear Physics|publisher= John Wiley & Sons, Inc.|isbn= 0-471-80553-X|ref= harv}}
* {{citat|last1= Mohr|first1= Peter J.|last2= Taylor|first2= Barry N.|last3= Newell|first3= David B.|date= 2008|title= CODATA Recommended Values of the Fundamental Physical Constants: 2006|journal= [[Reviews of Modern Physics]]|volume= 80|issue= |pages= 633–730|doi= 10.1103/RevModPhys.80.633|url= http://physics.nist.gov/cuu/Constants/Table/allascii.txt|ref= harv}}
 
[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]