Antwerpen: Razlika med redakcijama

odstranjena 2 zloga ,  pred 1 letom
m
brez povzetka urejanja
m
m
=== 16. stoletje ===
[[File:Osias Beert the Elder - Dishes with Oysters, Fruit, and Wine - Google Art Project.jpg|thumb|Osias Beert starejši iz Antwerpna, ''Ostrige, sadje in vino'', okoli 1620/1625]]
Po zamuljenju Zwina (Zwin je naravni rezervat na obali Severnega morja na belgijsko-nizozemski meji. Sestavljen je iz vhodnega območja nekdanjega plimskega vhoda, ki je v srednjem veku povezoval Severno morje s pristanišči Sluis in Brugge v notranjosti) in posledičnem nazadovanju [[Brugge|BruggeaBrugga]] je mesto Antwerpen, del vojvodine Brabant, postalo pomembnejše. Konec 15. stoletja so bile tuje trgovske hiše premeščene iz BruggeaBrugga v Antwerpen, zgradba, dodeljena angleškemu narodu, je posebej omenjena leta 1510. Antwerpen je postal glavno mesto sladkorja v Evropi, ki je uvažal surovino iz portugalskih in španskih nasadov. Mesto je do leta 1550 pritegnilo italijanske in nemške rafinerije sladkorja, njihov prefinjeni izdelek pa so pošiljali v Nemčijo, zlasti v [[Köln]] <ref>Donald J. Harreld, "Atlantic Sugar and Antwerp's Trade with Germany in the Sixteenth Century," ''Journal of Early Modern History'', 2003, Vol. 7 Issue 1/2, pp 148–163</ref>. Posojevalci denarja in financerji so razvili velik posel po vsej Evropi, tudi z angleško vlado v letih od 1544 do 1574. Londonski bankirji so bili premajhni, da bi delali v takem obsegu, Antwerpen pa je imel zelo učinkovito borzo, ki je sama privlačila bogate bankirje iz vse Evrope. Po 1570-ih se je mestno bančno poslovanje zmanjšalo: Anglija se je leta 1574 nehala zadolževati v Antwerpnu. <ref>R. B. Ouithwaite, "The Trials of Foreign Borrowing: the English Crown and the Antwerp Money Market in the Mid-Sixteenth Century," ''Economic History Review'', August 1966, Vol. 19 Issue 2, pp 289–305 [https://www.jstor.org/stable/2592253 in JSTOR]</ref>
 
Fernand Braudel navaja, da je Antwerpen postal "središče celotnega mednarodnega gospodarstva, nekaj, kar Brugge nikoli ni bil, niti ko je bil na višku". Antwerpen je bil v tem času najbogatejše mesto v Evropi <ref name="world and its people">{{cite book |last = Dunton |first = Larkin |authorlink = |title = The World and Its People |publisher = Silver, Burdett |series = |year = 1896 |page = 163}}</ref>. Njegova zlata doba je tesno povezana z obdobjem raziskovanj. V njem je prebivalo veliko tujih trgovcev. Francesco Guicciardini, beneški izposojevalec, je napisal, da je dnevno priplulo stotine ladij, vsak teden pa tudi 2000 vozov. Portugalske ladje, polne paprike in cimeta, so raztovorjale tovor. Po Lucu-Normandu Tellierju »je pristanišče Antwerpen prineslo španski kroni sedemkrat več prihodkov kot španske kolonije v Ameriki«.