Mehiška vojna za neodvisnost: Razlika med redakcijama

odstranjenih 20 zlogov ,  pred 1 letom
brez povzetka urejanja
'''Mehiška vojna za neodvisnost''' (špansko:''[[:es: Independencia de México|Guerra de Independencia de México]]'') je bila oborožen spopad in vrhunec političnega in družbenega procesa, ki je se začel na ozemlju podkraljestva Nove Španije (špansko: ''Virreinato de Nueva España'') leta 1810 in končal leta 1821 s podpisom [[Córdobska pogodba|Córdobske pogodbe]]. S tem je [[Vicekraljevstvo Nova Španija|Nova Španija]], zgodovinska predhodnica današnje [[Mehika|Mehike]], dosegla neodvisnost od Španije, katere nadvlada je trajala skoraj 300 let. Začetki procesa osamosvajanja segajo v čas [[Napoleon|Napoleonove]] invazije na [[Španija|Španijo]] leta 1808. Sama vojna pa je trajala od dogodka, znanega pod imenom Krik kraja Dolores (špansko: ''[[:es: Grito de Dolores|Grito de Dolores]]''), katerega glavni protagonist je bil duhovnik [[Miguel Hidalgo y Costilla]], 16. septembra 1810, do vstopa Mehiške revolucionarne vojske pod vodstvom [[Augustin de Itúrbide|Agustina de Iturbida]] v [[Ciudad de México]], 27. septembra 1821. 16. september se praznuje kot Dan mehiške neodvisnosti.
 
Potrebno je poudariti, da revolucionarna vojna ni pomenila boja [[Nova Španija|Nove Španije]] proti španski kraljevini, temveč vojno med dvema stranema, ki so jo sestavljali isti elementi novošpanske družbe: Španci, [[kreoli]], [[mestici]] in domorodci, ki so se močno borili drug proti drugemu. Potemtakem bi se jo lahko označilo tudi kot državljansko vojno med brati. Nekaj zelo podobnega se je dogajalo tudi pri drugih špansko-ameriških bojih za neodvisnost po celini.
 
== Obdobje pred začetkom boja za neodvisnost ==
33

urejanj