Gorgija: Razlika med redakcijama

Tako [[Platon]] kot [[Aristotel]] sta kritizirala [[Gorgija]], označevala sta ga kot sofista, katerega primaren namen je bil pridobivanje bogastva na račun znanja. Zato ga nista imela za pravega filozofa. [[Platon]] v svojem delu [[''Gorgija (Platon)|Gorgija'']], ločuje filozofijo od retorike in ga karakterizira kot govornika, ki zabava občinstvo s svojimi prepričljivimi besedami in ki verjame, da je znanje prave resnice nepotrebno, ko nekdo odkrije umetnost prepričevanja. Gorgija v dialogu tudi odvrne, da je retorika edino področje znanja, ki se ga moraš naučiti. Ostalo lahko prezreš in še vedno prekosiš profesionalce na njihovem področju. V njegovem delu je tako lik Gorgija prisiljen priznati, da se njegova umetnost bolj nanaša na mnenje kot pa znanje, in da se retorika ukvarja z jezikom in govorom, brez upoštevanja vsebine. Prikazan je kot človek v protislovnem odnosu do resnice, saj verjame, da dejanskega znanja ne potrebuješ, dokler ostale prepričaš, da to znanje poseduješ.

Med 4. in 5. stoletjem pred našim štetjem so znani govorci predavali na pogrebih padlih v vojnah. [[Gorgija]] v besedilu kritizira propagandno retoriko tistega časa. Delo predstavlja pomemben prispevek k zvrsti pogrebnega govora. <ref name=wiki />

Tudi v tem delu je snov vzeta iz [[Trojanska vojna|trojanske vojne]]. Ko [[Odisej]] obtoži [[Palamedej]]a izdaje, se ta brani z zagovorom. V tem govoru [[Gorgija]] eksperimentira, kako lahko s prepričljivimi argumenti povzroči dvom o prvotni resnici. Tako predstavi različne logične, etične in čustvene argumente. Na koncu dokaže, da obtoženi za svoja dejanja potrebuje dober motiv in vztraja, da [[Palamedej]] tega ni imel. <ref name=wiki />

Subjekt dela je [[Ontologija|ontološki]], saj se ukvarja z naravo bivanja, obenem pa tudi z jezikom in [[Epistemologija|epistemologijo]]. Delo lahko videno tudi kot vaja za [[Sofistika|sofistično]] [[Retorika|retoriko]], saj se v njej [[Gorgija]] spopade z argumentom, ki ga navidezno ne moremo ovreči, saj moramo glede na svet okoli nas priti do zaključka, da stvari obstajajo. Ravno nasprotno pa z močnim argumentom dokazuje svoje govorniške sposobnosti. Razprava je večinoma videna kot ironično izpodbijanje [[Parmenid]]ove teze o bivanju. [[Gorgija]] si je namreč zadal dokazati, da je enako lahko pokazati, da je [[bivajoče]] eno, nespremenljivo in brezčasno, kot je dokazati, da bivajoče ne obstaja. Ta razprava je vodila v to, da so [[Gorgija]] nekateri označili za ali [[Ontologija|ontološkega]] [[Skepticizem|skeptika]] ali [[Nihilizem|nihilista]]. <ref name=iep />