Stolnica Matere Božje, Antwerpen: razlika med redakcijama

lektoriranje
m (Sonja cestnik zadnek je premaknil(-a) stran Stolnica Naše gospe, Antwerpen na Stolnica naše Gospe, Antwerpen)
(lektoriranje)
 
| status = stolnica
| functional status = aktivnadejavna
| heritage designation =
| designated date =
| Link = [http://whc.unesco.org/en/list/943-002]
}}
'''Stolnica Našenaše gospeGospe''' (nizozemsko ''Onze-Lieve-Vrouwekathedraal'') je rimskokatoliška [[stolnica]] v [[Antwerpen|Antwerpnu]] v [[Belgija|Belgiji]]. Danesv jeantwerpenski del škofije Antwerpenškofiji. Graditi seso jejo začelazačeli leta 1352. inPrva sefaza kotje prvabila fazasicer končalakončana leta 1521, tera ni bila nikoli zaključenadokončana. V [[gotska arhitektura|gotskem]] slogu sta njenajo oblikovala [[arhitekt]]a Jan in Pieter Appelmans. VsebujeV številnanjej pomembnaje delaveliko pomembnih del baročnega slikarja [[Peter Paul Rubens|Rubensa]], pa tudi slikedrugih umetnikov, kot so Otto van Veen, Jacob de Backer in Marten de Vos.
 
Zvonik stolnice je na Unescovem seznamu kulturne svetovne dediščine med zvoniki Belgije in Francije ('' Belfries of Belgium and France'').
== Zgodovina ==
[[File:Cathedral of Our Lady (Antwerp) 1800.jpg|thumb|180px|Umetnikova vizija stolnice (18. st., po Wenceslausu Hollarju, 1649)]]
Kjer sedajdanes stoji stolnica, je bila med 9. do 12. stoletjem majhna Marijina kapela, ki je leta 1124 dobilapostala statusžupnijska župnijske cerkvecerkev. V 12. stoletju jo je zamenjala večja [[romanska arhitektura|romanska]] cerkev (dolga 80 metrov in široka 42 metrov). <ref name="OWFF">{{cite web|url=http://www.dekathedraal.be/en/geschiedenis.htm|title=History|publisher=Diocese of Antwerpen|accessdate=2009-01-03}}</ref>
 
Leta 1352 seso jezačeli začelagraditi gradnjanovo nove cerkvecerkev, ki je postala največja gotska cerkev v Belgiji. V začetku je bilabilo predvideno, opremljenada zbo dvemaimela stolpomadva stolpa enake višine. Leta 1521 je bila po skoraj 170 letih je bila nova Marijina cerkev pripravljenakončana. Južni stolp je bil zgrajen le do tretjega nadstropja.
 
V noči ods 5. na 6. oktober 1533 je novo cerkev v veliki meri prizadelzajel požar, vendar je županžupanu LancelotLancelotu II. izUrselu Ursela uspeluspelo rešiti zgradbo. ZaključekDrugi drugegastolp stolpazato jeni bil zato zamaknjen in končno opuščennarejen. PolegLeta tega1559 je leta 1559 cerkev postala [[stolnica]] [[škofija|škofije]] v Antwerpnu, vendara je tapo naslov[[Konkordat ponovno izgubila od1801|konkordatu leta 1801]] dota 1961naslov poizgubila [[Konkordatvse 1801|Konkordatu izdo leta 1801]]1961. Med [[ikonoklazem|ikonoklazmom]] so 20. avgusta 1566 (del ''Beeldenstormabeeldenstorm'' na začetku [[Nizozemska osamosvojitvena vojna|osemdesetletne vojne]]) so protestanti uničili velik del notranjosti stolnice. Kasneje, koKo je leta 1581 Antwerpen prišel pod protestantsko upravo, so bili številni likovni zakladi znova uničeni, odstranjeni ali prodani. ObnovaLeta rimskokatoliške1585 oblastise je prišlavrnila leta 1585rimskokatoliška oblast, ko se je zzačel zatonomzaton Antwerpna.
 
Leta 1794 so francoski revolucionarji, ki so osvojili pokrajino, oropali stolnico in povzročili resno škodo. Okoli leta 1798 je francoska uprava nameravala stavbo porušiti, vendar so po vsakem udarcu stolnico uspeli obnoviti. Leta 1816 so iz Pariza vrnili razna pomembna umetniška dela, med njimi tri Rubensove mojstrovine. Cerkev je bila v 19. stoletju povsem obnovljena in prenovljena.
 
Leta 1794 so francoski revolucionarji, ki so osvojili pokrajino, oropali stolnico in povzročili resnoveliko škodo. Okoli leta 1798 jo je francoska uprava nameravala stavbo porušiti, vendar so po vsakem udarcu stolnicojo uspelivedno obnovitiobnovili. Leta 1816 so iz Pariza vrnili razna pomembna umetniška dela, med njimi tri Rubensove mojstrovine. Cerkev je bila v 19. stoletju povsem obnovljena in prenovljena.
Med letoma 1965 in 1993 je potekala popolna restavracija.
 
Med letoma 1965 in 1993 jeso potekalajo popolnapovsem restavracijarestavrirali.
[[File:Cathedral Antwerp July 2015-14a.jpg|thumb|200px|Glavna ladja]]
[[File:Cathedral Antwerp July 2015-1.jpg|thumb|200px|Vitraj]]
 
=== Glasbeno življenje ===
V začetku 15. stoletja je stolnični zbor začel razvijati aktivno glasbeno življenje, zato se je pomen stolnice v zgodovini glasbe kmalu narastelpovečal. [[Johannes Ockeghem]], eden najpomembnejših skladateljev 15. stoletja, je bil leta 1443 služilv kotnjej vikar- pevec, med letoma 1492 in 1497 pa je bil tu tudi [[Jacob Obrecht]]. Organisti, ki so delaliOrganista v stolnici, sosta bilibila tudi Henry Bredemers (1493-15011493–1501), ki je postal učitelj otrok [[Filip I. Kastiljski |Filipa Lepega]], in priznani angleški skladatelj John Bull (1615-16281615–1628), ki je pobegnil v Flandrijo iz svoje matične države. Od leta 1725 do 1731 je Willembil dev Feschnjej služilkapelnik kotWillem kapelnikde Fesch, od leta 1731 do 1737 mu je sledilpa Joseph-Hector Fiocco. Manj znanaznane, a lokalno pomembne osebe, kot sta Jacobus Barbireau in Andreas Pevernage, so tudi delali v stolnici.
 
== Arhitekturni detajli ==
Stolnica Matere božje je sedem-ladijska stavbasedemladijska s [[transept]]om in [[prezbiterij|korom]] z radialnimižarkastimi kapelicami. Od načrtovane fasade na zahodu je bil v 16. stoletju zgrajen le severni stolp, ki pa je mojstrovina poznogotske arhitekture, tako s svojo višino 123 m<ref>{{Cite web|title = Cathedral of Our Lady|url = http://www.visitantwerpen.be/detail/cathedral-of-our-lady-171253|website = www.visitantwerpen.be|access-date = 2016-02-10}}</ref>, kotin tudi svojo filigransko obliko. Nedokončan stolp je bil zaprt s tremi stopnjami lesene konstrukcije. Prav tako je pomemben skoraj plavajoč osmerokotnik, ki vodi od kvadratnega preseka križiščnega stolpa do strehe.
 
Cerkveni stolp je najvišji cerkveni stolp v Beneluksu. [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], sveti rimski cesar, je komentiralmenil, da bi morali stolp hraniti pod steklom, [[Napoleon]] pa je primerjal stolp z Mechlinovomechlinsko čipko. <ref name="world and its people">{{cite book |editor-last = Dunton |editor-first = Larkin |last=Coe |first= Fanny E. |title = The World and Its People |publisher=Silver, Burdett & Co. |year = 1896 |location= Boston |volume = Volume 9. Book V. ''Modern Europe'' |page = [https://books.google.com/books?id=HLMXAAAAIAAJ&pg=PA164 164]}}</ref> [[Zvonik]] v stolpu ima 16 obročev zvonov. <ref name="world and its people2">{{cite book |editor-last = Dunton |editor-first = Larkin |last=Coe |first= Fanny E. |title = The World and Its People |publisher=Silver, Burdett & Co. |year = 1896 |location= Boston |volume = Volume 9. Book V. ''Modern Europe'' |page = [https://books.google.com/books?id=HLMXAAAAIAAJ&pg=PA165 165]}}</ref>
 
Na zahodnem portalu so postavljeni kipi, tudimed misijonarjakaterimi svetegaje Vilibrordatudi (658kip anglosaškega 739,misijonarja northumbrijskiin krščanskisvetnika misionarVilibrorda in svetnik(658–739, znan koz 'apostol Frizijcev', prvi škof Utrechta). Mislijo, da je v 7. stoletju nekaj časa preživelapreživel v Antwerpnu.
 
== Podatki ==
Nekatera dejstva o stolnici so:
* notranja dolžina: 118 m
* Severnivišina stolpsevernega višinastolpa: 123 metrov
* višina južnega stolpa: 65,3 metra
* Srednjasrednja višina glavne ladje: 28 metrov
* višina lanterne ali križiščni stolp: 43 metrov
* največja širina ladje: 53,5 metra
* skupna površina tal: 8.0008000 kvadratnih metrov
* površina strehe: več kot 10.000 kvadratnih metrov
* kapaciteta: 2.4002400 sedežev., Načelomanačeloma lahko stolnica sprejme 25.000 ljudi.
* stolnica ima 7 ladij, 125 stebrov in 128 oken (od katerih je 55 [[vitraj]]ev).
* leta 1533 je bilo v stolnici 57 stalnih oltarjev.
* Schinove [[orgle]] iz devetnajstega19. stoletja imajo 90 registrov in 5770 cevi.
* stolnica ima [[karilonkariljon]] sz 49 zvonovi.
* najtežji [[zvon]] je Karolus (1507), ki tehta 6.4346434 kilogramov.
* vzdrževanje stolnice stane 1,5 milijona evrov letno.
 
== Umetniška dela ==
Stolnica ima nekaj večjih umetniških Rubensovih del:
*''Dvigovanje križa'' - Peter Paul Rubens,
*''Marijino vnebovzetje'' - Peter Paul Rubens,
*''Snemanje s križa'' - Peter Paul Rubens.
 
 
Dve od teh umetniških del, ''Dvigovanje križa'' (ki je bil pravzaprav glavni oltarski del cerkve sv.svete WalburgeValburge) in ''Snemanje s križa'' je Napoleon zaplenil in preselilodnesel v Francijo, vendara so ju v 19. stoletju vrnili v stolnico.
 
== Grobnice ==
V stolnici so grobnice nekaj škofov, pomembnih družin, politikov in umetnikov, kot so:
*[[Cornelis de Vos]], flamski slikar
*Peter Verbrugghen I., flamski baročni kipar
*Jan Wildens, slikar, specialist krajinar
*Henricus de Moy, tast Filipa I. Rubensa (brata Petra Paula Rubensa).
*Hubert Waelrant, renesančni skladatelj
 
{{sklici}}
 
==ReferenceViri==
* {{cite book | last = Rynck | first =Patrick| title = The Cathedral of Our Lady in Antwerp | publisher=Ludion |location = Ghent | year = 2005 |isbn = 90-5544-580-0 }}